Tina Vovk

Ponedeljek,
23. 9. 2013,
10.16

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Angela Merkel Nemčija volitve

Ponedeljek, 23. 9. 2013, 10.16

8 let, 7 mesecev

Super Angela, vladarica republike Merkel

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
The Economist jo je razglasil za kraljico Evrope, a ne vlada kraljestvu, temveč republiki - republiki Merkel. S tretjo volilno zmago je nemška kanclerka Angela Merkel svojo vladavino le še utrdila.

Številnim vzdevkom, od Kohlove deklice do Angie in Mutti (mati v nemščini) lahko Merklovega doda še enega – Super Angela. Njenim krščanskim demokratom (CDU) je v uniji s CSU skoraj uspelo doseči absolutno večino v Bundestagu. Zmanjkalo je za las, vendar pa je večje razočaranje za "železno kanclerko" popoln poraz njenih dozdajšnjih koalicijskih partnerjev, liberalcev FDP. Nemčiji se obeta velika koalicija.

"Ista kanclerka, drugačna politična podoba," piše v svojem komentarju urednica Deutsche Welle Ute Schaeffer in dodaja, da je uspeh desnosredinske koalicije "jasno pripisan Angeli Merkel kot osebi", saj za Nemce, ki uživajo eno najnižjih stopenj brezposelnosti in solidno gospodarsko rast, predstavlja kontinuiteto, stabilnost in varnost.

Zmaga velike kanclerke "Nemčija je zdaj dokončno dežela Angele Merkel," piše Spiegel v članku z naslovom Republika Merkel. "Merklova je prepričljiva zmagovalka. To je tudi zanjo verjetno malce strašljivo. CDU je spet tam, kjer je bila v časih Konrada Adenauerja (nekdanjega kanclerja, op. p.): državna stranka, ki sama zaseda skoraj vse pomembne položaje v zvezni vladi," piše Spiegel.

To je osebni triumf Merklove, meni tednik Zeit. "Ta volilna zmaga je prikaz moči Angele Merkel. Kljub temu potrebuje partnerja. SPD ali Zeleni? Oboji nočejo – vendar bi lahko postali," piše. Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča o zmagi velike kanclerke. "Njena stranka ve, da se ima za to zmago zahvaliti kanclerki," tudi Faz ne pušča dvoma o tem, kdo je zaslužen za veliko zmagoslavje. Focus prav tako piše, da je Merklova stranki prinesla zmago, hkrati pa, da ima slavje CDU tudi temno plat: za kanclerko ne bo lahko, da bo imela opravka samo s poraženci.

Mati je zmagala sama "Mati je zmagala sama," piše Lübecker Nachrichten, Badisches Tagblatt pa ugotavlja, da je CDU/CSU argument, da bo v Nemčiji vse ostalo tako, kot je, obrnila sebi v prid. Emder Zeitung piše, da bodo prihodnji dnevi pokazali, ali bo kanclerka tudi pri iskanju novega koalicijskega partnerja pokazala, da nima težav s spreminjanjem svojega programa, da ga prilagodi koalicijskemu zavezniku.

O "zgodovinski zmagi" Merklove so se razpisali tudi nenemški mediji. New York Times je "voditeljici vlade in stranke pripisal jasno potrditev njenega močnega vodstva. Merklova je dosegla neverjetno osebno zmagoslavje." Hkrati v luči evropske finančne krize opozarja, da bi več tednov dolga koalicijska pogajanja lahko vodila do nadaljnje paralize Evrope (CDU in SPD sta leta 2005, ko sta nazadnje oblikovali veliko koalicijo, za pogajanja potrebovali 26 dni).

Španski El Pais piše, da je "predstava unije CDU/CSU brez primera od dni kanclerja Konrada Adenauerja pred 50 leti". Britanski Daily Mail pa je kanclerko primerjal z železno lady in jo označil za nemško Margaret Thatcher, ki je vladala med letoma 1979 in 1980 (ob koncu tretjega kanclerskega mandata bo Merklova na oblasti preživela leto več kot Thatcherjeva).