Torek,
14. 5. 2013,
11.42

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Arktika ZDA Švedska

Torek, 14. 5. 2013, 11.42

8 let, 7 mesecev

Strategija za Arktiko je zgolj seznam želja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Nova ameriška strategija za Arktiko je pri strokovnjakih naletela na medel odziv, saj menijo, da gre zgolj za dolg seznam želja s peščico konkretnih predlogov.

Strategija, ki jo je pripravilo ameriško zunanje ministrstvo in jo bo John Kerry predstavil na Švedskem na srečanju zunanjih ministrov članic Arktičnega sveta, ni prepričala neodvisnega Arktičnega inštituta, ki ima svoj sedež v Washingtonu.

Na inštitutu so sicer zadovoljni, da je Bela hiša pojasnila, katere so vladne prioritete v arktični regiji. Med njimi so zaščita ameriške varnosti, varovanje okolja in krepitev vezi s tujimi državami, a po mnenju inštituta manjkajo konkretni predlogi za mogoče projekte v regiji, ocena prihodnjih zmožnosti ZDA v arktičnem krogu in dejstvo, da se Bela hiša ni zavezala k financiranju strategije.

"Brez jasnega proračunskega načrta je strategija zgolj dolg seznam želja," meni raziskovalka na inštitutu Mihaela David. Kljub pohvalni artikulaciji prioritet in postavljanju skupnih ciljev je ameriška arktična strategija tako neoprijemljiva kot fatamorgana na arktičnem ledu.

Taljenje ledu je na Arktiki povzročilo nekakšno zlato mrzlico, saj ameriški strokovnjaki ocenjujejo, da je na Arktiki okoli 13 odstotkov vseh svetovnih neodkritih naftnih rezerv. Do nedavnega nedosegljivi viri z globalnim segrevanjem postajajo vedno bolj dostopni.

Lani se je Rusiji, Danski, Kanadi in ZDA v tekmi za iskanje nafte na Arktiki pridružila še Kitajska, čeprav ozemeljsko ne meji na Arktiko. Kitajska je ena izmed 14 držav, ki poskušajo pridobiti status opazovalke v Arktičnem svetu, v katerem je za zdaj osem članic. Svet se sicer tradicionalno ukvarja s težavami arktičnega kroga, kot so podnebne spremembe in položaj tamkajšnjih domorodcev. Visoka srečanja so vsaki dve leti, na njih pa sprejemajo nezavezujoče deklaracije o prihodnjih ciljih in predstavijo poročila o preteklem delu.

Ker se arktičnega kroga dotika tudi ameriška Aljaska, je članica sveta tudi ZDA, ki se te dni udeležuje vrha v švedski Kiruni.

Kerry naj bi se sicer ob srečanju sestal s švedskim premierjem Fredrikom Reinfeldtom in zunanjim ministrom Carlom Bildtom (na fotograifji), s katerima naj bi govoril tudi o Siriji, Iranu in Afganistanu.