Številne nepravilnosti v evropskih nuklearkah

Stresni testi so preverjali, ali lahko 143 evropskih jedrskih elektrarn prestane ekstremne dogodke, kot so protesti in teroristični napadi. Teste so izvedli po rušilnem potresu na Japonskem, ki mu je sledil cunami, ter jedrski katastrofi v Fukušimi lanskega marca.

Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger naj bi končno poročilo in priporočila predstavil 3. oktobra, a je komisija sporočila, da poročilo še ni dokončano in predstavitev preložila na 18. oktober.

Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (Ensreg), ki jo sestavljajo jedrski strokovnjaki iz vseh 27 članic EU-ja, je sporočila, da še niso bili obveščeni o vsebini poročila. Dodali so, da so nekateri člani Ensrega videli osnutek poročila, ki je med njimi sprožil "precejšnje težave in skrbi".

Do poročila pa so se že dokopali nekateri mediji v Franciji in Nemčiji. Francoski Le Figaro in nemški Die Welt sta objavila nekatere podrobnosti, med drugim, da nobena od 58 francoskih nukleark ne izpolnjuje vseh mednarodni varnostnih kriterijev, ki jih je postavila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).

Devetnajst francoskih reaktorjev nima seizmoloških instrumentov, piše Le Figaro in omenja, da varnostna in reševalna oprema v primeru katastrofe ni primerno zaščitena, tako kot v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Švedskem.

Jochen Stay iz nemške protijedrske organizacije Ausgestrahlt je skeptičen glede poročila in opozarja, da operaterji nukleark niso sporočili popolnih podatkov. Izpostavlja, da preiskava sploh ni zajemala možnosti letalske nesreče, kot še eno podcenjeno nevarnost pa omenja poplave.

Poročilo ne priporoča zaprtja nobenega evropskega reaktorja, a ugotavlja, da bi njihova posodobitev za izpolnjevanje vseh standardov stala 25 milijard evrov.