Srbsko sodišče o usodi beloruskega aktivista Andreja Gnjota: ga bodo poslali v smrt ali novo življenje?

Dvainštiridesetletni Andrej Gnjot je beloruski novinar, režiser in politični aktivist. V telefonskem pogovoru je za Siol.net spregovoril o mesecih, ki jih je preživel v največjem beograjskem zaporu, o trenutnem življenju v hišnem priporu in o 27. avgustu, dnevu, ko bo znana njegova usoda. Sodišče v Srbiji bo namreč v torek odločilo, ali ga bodo izročili Belorusiji, kjer ga čaka mučenje v zaporu ali celo smrtna kazen.   

"To je najtežje obdobje v mojem življenju. Na žalost je skoraj uničeno. Pri tem imam v mislih običajno življenje, svoj poklic, svoje družabno življenje. Predstavljajte si, da živite normalno, kolikor je življenje lahko normalno v izgnanstvu, in se borite proti diktaturi v domovini. Potem vas nekega dne aretirajo in strpajo v zapor," pripoveduje Gnjot. 

"Vsak dan v zaporu sem bil boj za preživetje"

Sedem mesecev in šest dni je preživel v osrednjem beograjskem zaporu, največjem zaporu na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je bil boj za preživetje.

"Si kot ptica v kletki. Kot vesoljec v vesoljskem plovilu sredi ničesar. Nikogar nimaš, ne razumeš jezika, ne veš, kaj se dogaja zunaj. Ne moreš delati in služiti denarja. Vsak dan zdravje bolj peša, korak za korakom se fizično in psihično stanje slabšata. Ko me vprašate, kako sem, je moj odgovor, ne vem. Poskušam zdržati, a je težko. V zaporu nisem imel ustreznega zdravljenja, zelo težko sem dobil osnovna zdravila, kot je ibuprofen. Sodnica mi je na sodišču pojasnila, da je tako, ker v zaporih primanjkuje zdravstvenih delavcev. A to ni moja težava. Ljudje smo in imamo pravico do ustreznega zdravljenja. Ukradli so mi svobodo, a nimajo pravice krasti mojega zdravja. Vsak dan v zaporu sem bil boj za preživetje. Ne govorim srbsko in nihče ni znal angleško, zaporniki so bili hudi kriminalci, jaz pa ne," najtežje trenutke opisuje Gnjot, ki pravi, da je hišni pripor kot raj, ki je prišel za peklom. 

Zdaj nosi sledilno napravo in eno uro na dan lahko preživi zunaj. Ironično je v zaporu na zraku lahko preživel uro več. Ta čas porabi za obisk trgovine in sprehod. "Tega nisem imel več mesecev. Poskušam se privaditi na normalno življenje, na ljudi, avtomobile, na drevesa, na to, kako je iti v trgovino ali v lokal na kavo. Kot da se vsega učim od začetka," pripoveduje sogovornik.  V Belorusiji še vedno živita njegova starša in nekega dne, ko se bo Belorusija osvobodila diktature, se želi vrniti v domovino. Foto: Andrej Gnjot osebni arhiv V Belorusiji je Gnjot nasprotoval režimu predsednika Aleksandra Lukašenka in bil med ustanovitelji organizacije SOS BY, ki se bori za človekove pravice. K sodelovanju v boju proti diktaturi so povabili tudi beloruske športnike in skupaj so Lukašenkovemu režimu zadali kar nekaj udarcev. Gnjot je leta 2020 sodeloval na velikih protestih, ko so ljudje na ulicah zahtevali spremembo oblasti v Belorusiji. 

"V Belorusiji imamo zelo preprosta pravila, in če jih prekršite, vas lahko doleti kazen. Eno izmed takšnih pravil je, da se beseda predsednik vedno piše z veliko začetnico. S tem imate v mislih le predsednika Belorusije, Lukašenka. Predsednik banke ali družbe ne obstaja. Predsednik je le Lukašenko, zapisano z veliko začetnico."

Zaradi možnosti aretacije beloruskega režima je dvakrat emigriral, prvič leta 2021 v Moskvo in drugič leto kasneje na Tajsko. Medtem je vseskozi pomagal organizacijam v Belorusiji, ki se borijo proti trenutnemu režimu. V Srbijo je najprej prišel avgusta 2023 zaradi snemanja oglasa in takrat ni imel nobenih težav. Le dva meseca kasneje, konec oktobra, ko se je vrnil zaradi snemanja oglasa, so ga na letališču v Beogradu aretirali. Zavedal se je, da ga beloruske oblasti verjetno iščejo, ni pa vedel, da se je znašel na Interpolovem črnem seznamu iskanih oseb. V Belorusiji ga uradno obtožujejo finančnih zločinov, konkretno utaje davkov med letoma 2012 in 2018. Na podlagi zakona, ki so ga sprejeli leta 2019 trdijo, da je napačno plačeval davke. 

Vse obtožbe zanika, prepričan je da gre za politični obračun. Da zahteva za njegovo prijetje nima nobene zakonske podlage, je potrdil tudi Interpol. Kot pravi Gnjot, v dopisu, ki so mu ga poslali, na podlagi preiskave ugotavljajo, da z zahtevo za njegovo prijetje kršijo pravila in da gre za politično represijo.

Gnjot je srbskemu sodišču v svoj zagovor predložil kar 78 dokumentov, a se nanje in na odločitev Interpola, ki je njegov primer umaknil, požvižgajo. Kot podlaga za njegovo prijetje jim služi bilateralni dogovor med Srbijo in Belorusijo iz leta 2019.  

"Nikoli nisem izgubil upanja. Verjamem v Boga in zato ne morem izgubiti upanja. Čeprav je srbsko sodišče že dvakrat sprejelo odločitev o moji izročitvi, od sodišča zdaj pričakujem ali poskušam pričakovati, da bodo mojemu primeru namenili veliko pozornosti. Da bodo razumeli, kakšne so razmere s človekovimi pravicami v Belorusiji, kjer jih praktično ni. To je nočna mora, kot v Severni Koreji, kjer ne morete pričakovati pravice. Tudi v beloruski diktaturi trenutno ne moremo pričakovati pravičnosti," pred torkovo odločitvijo pravi Gnjot. "Sodišču sem predložil 78 uradnih dokazil. Uradno resolucijo ZN, uradne resolucije zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu in druge dokaze. Za vse, kar sem jim posredoval, so rekli, da gre za moje osebne misli. A to niso bile moje misli, to so mnenja zelo pomembnih organizacij," poudari Andrej Gnjot.  Foto: Andrej Gnjot osebni arhiv Če se odločitev sodišča ponovi še v tretje in bodo srbske oblasti 42-letnika izročile Belorusiji, ga najverjetneje čaka smrt. "Glede na zadnjo resolucijo zagovornikov človekovih pravic obstajajo dokazi, da je v beloruskih zaporih od leta 2020 umrlo najmanj 25 političnih zapornikov. Politični zaporniki so v zaporih deležni takšne obravnave kot v Stalinovih gulagih. Ljudi enako mučijo. Čaka me to in 20 ali 25 let zapora. Odvetnik, ki je pomagal naši organizaciji SOS BY, je trenutno v beloruskem zaporu. Le zaradi svojega dela je bil obsojen na deset let zaporne kazni. Ko jim je poskušal dopovedati, da to, da pomagaš ljudem, ni kaznivo, ga nihče ni poslušal. On je samo odvetnik, jaz sem politični aktivist in novinar. Si torej predstavljate, kaj me čaka," pravi 42-letnik. 

Celo pogovor z nami bi ga lahko za nekaj let spravil v zapor. Vsakršna diskreditacija beloruskih oblasti, vsakršno širjenje informacij o gospodarskem, političnem, družbenem življenju v Belorusiji, ki se razlikuje od uradnega vladnega stališča, je lahko kaznivo. 

V Belorusiji še vedno živita njegova starša in nekega dne, ko se bo Belorusija osvobodila diktature, se želi vrniti v domovino: "Sem patriot, rad imam svojo državo, svoje ljudi, svojo kulturo. To je tudi glavni razlog, zakaj sem šel leta 2020 na ulice in se udeležil protestov, zakaj sem ustanovil organizacijo SOS BY. Nihče mi ni plačeval za to. Po izobrazbi sem novinar, delal sem za neodvisni medij in seveda sem uporabil svoje sposobnosti, da sem pomagal ljudem v svoji državi, da sem jih informiral. Mogoče sem res nor, a sem sanjač in drugače ne bi mogel, kot da sem pomagal." Od junija letos je 42-letni Andrej Gnjot v hišnem priporu. Nosi sledilno napravo in vsak dan lahko za eno uro zapusti stanovanje. Foto: Andrej Gnjot osebni arhiv Gnjot ljudem polaga na srce, naj se nikoli ne ustavijo, naj ne obupajo in naj ne molčijo. "Največje zlo se zgodi v tišini. Če smo tiho, pomeni, da se strinjamo. Ne strinjajte se s krivico, ne strinjajte se z zlom. Borite se zase, za svojo družino, državo, za boljše življenje. Diktatura ni pravljica, je realnost, in to realnost iz nočne more. Nevarno se je igrati s politiko, ki lahko postane diktator, in nihče, nobena država, noben narod, ni varen pred to boleznijo. Zelo preprosto se je ujeti v past diktature. Ljudje pravijo, da jih politika ne zanima, jaz jim odgovarjam, da je politika njihov vsakdan. Če greste v trgovino, je to politika, ker plačujete davke. Torej če ne spremljate politike, bo prišla politika k vam. Potrkala bo na vrata in tega ne boste veseli," sklene Gnjot. 

Novice Lukašenko pomilostil 30 zapornikov

Novice Aleksander Lukašenko pomilostil Nemca, ki so ga v Belorusiji obsodili na smrt