Sreda, 4. 3. 2015, 17.02
3 leta, 1 mesec
Srbski ne Rusom?
Po obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Srbiji je kazalo, da bo balkanska država sprejela rusko partnerstvo. Rusi so jim v zameno za počasnejše približevanje Evropski skupnosti obljubili posle in plin.
Toda zdaj naj bi se po pisanju srbskega časopisa Blic Srbija odrekla ruski pomoči. K temu naj bi pripomogla tudi izjava ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je dejal, da je Srbija na fronti med Ameriko in Rusijo. Tudi Evropska skupnost je nenehno pritiskala na Srbijo, naj se odloči, na kateri strani je.
Zato je srbski zunanji minister Ivica Dačić po srečanju s Kerryjem v ZDA nedvoumno dejal, da gre Srbija v Evropo in da se v nobenem primeru ne bi strateško opredelila za Rusijo. "Naši tradicionalno dobri in prijateljski odnosi z Rusijo nimajo nikakršne povezave z našo odločitvijo, da želimo postati člani EU," je dodal. Vlada Aleksandra Vučića naj bi se tako dokončno odločila Rusom reči ne.
"Beograd ima za svojega največjega partnerja Evropsko skupnost," je dejal predsednik ruskega sveta za zunanjo politiko in obrambo Fjodor Lukjanov: "Rusija Srbiji niti ne ponuja kakšne alternative, čeprav bi bilo za Ruse strateško, da je Srbija njihov partner."
Med ruske zamere Srbiji bi lahko prišteli tudi namero, da bi Telekom prodali Američanom, pa najetje Tonyja Blaira za svetovalca, prav tako pa Srbi niso ugodili Rusom v razpisu za dokapitalizacijo železarne v Smederevu. Rusi so namreč želeli razpis, pisan na kožo ruskim podjetjem, ki so se že zanimala za železarno, zdaj pa je glavni kandidat za prevzem 80 odstotkov železarne ameriško podjetje Esmark. "Edina zveza, kjer sta Srbija in Rusija še vedno zaveznici, je ruska podpora v Varnostnem svetu Združenih narodov v zvezi z vprašanjem Kosova. Če bi Srbija in EU rešili vprašanje Kosova, bi Rusija izgubila še zadnjo točko moči nad Srbijo," je prepričan londonski profesor James Ker-Lindsay.
Po propadu projekta Južni tok, od katerega si je veliko obetala tudi Srbija, je Rusija na mizo položila nov predlog. Na nedavni konferenci v Beogradu o ruskih energetskih načrtih na Balkanu je ruski veleposlanik v Beogradu Aleksandar Čepurin dejal, da bi se morala Srbija v prihodnjih mesecih odločiti, kako se bo oskrbovala s plinom čez štiri leta, ko poteče pogodba o transportu plina prek Ukrajine.
Ker bo plin prek Turčije prihajal do Severnega toka, želi Rusija zgraditi štiri plinovode od turško-grške meje dalje. Srbiji naj bi ponudili preliminarni dogovor za gradnjo plinovodov čez Srbijo do Madžarske, od katerih naj bi bil prvi končan že prihodnje leto. Kot rečeno, ima Srbija na voljo le nekaj mesecev za odločitev, ali sprejme ponudbo ali ne.
Srbija bi lahko ob prekinitvi zavezništva z Rusijo izgubila tudi dogovor o prosti trgovini, ki ji poleg ruskega trga odpira tudi trge Belorusije in Kazahstana.
Če bi Evropa vztrajala pri tem, da tudi Srbija podpre sankcije proti Rusiji, bi dogovor propadel, in to na škodo srbskega gospodarstva. Prav tako ni jasno, kaj bi se zgodilo z ruskim posojilom za modernizacijo železnic, ki so ga odobrili prav ob Putinovem obisku v Beogradu.