Jan Tomše

Četrtek,
8. 1. 2015,
13.23

Osveženo pred

7 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

1

Natisni članek

Natisni članek

Uroš Svete Charlie Hebdo streljanje Pariz

Četrtek, 8. 1. 2015, 13.23

7 let, 6 mesecev

"Spopad kultur se ne bo zgodil v Iraku ali Siriji, ampak pri nas, v Evropi"

Jan Tomše

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

1

Zadnji dogodki v Evropi ponovno odpirajo tezo Samuela Huntingtona o spopadu civilizacij, je prepričan obramboslovec Uroš Svete.

Medtem ko francoska policija lovi glavna osumljenca za včerajšnji strelski napad na pariški sedež satirične revije Charlie Hebdo, v katerem je umrlo 12 oseb, še enajst pa je bilo ranjenih, brata Saida in Cherifa Kouachija - zadnji je v preteklosti zaradi islamskega terorizma že sedel -, so neznanci danes z ročnimi bombami napadli mošejo v Le Mansu. Še en napad se je zgodil zgodaj zjutraj, ko je odjeknila eksplozija v prodajalni kebaba v bližini mošeje v mestu Villefrance-sur-Saone na vzhodu države.

Domnevno naj bi bila dogodka povezana z včerajšnjim streljanjem.

V zadnjih tednih se protiislamski sentiment stopnjuje tudi v Nemčiji, kjer shode proti islamizaciji Evrope organizira oktobra lani organizirano gibanje Pegida. Ti se iz Dresdna selijo tudi v druga nemška mesta. Nedavna anketa, ki jo je med bralci opravil nemški časopis Stern, je pokazala, da bi se zborovanja omenjene skupine, če bi bilo to organizirano v njegovem mestu ali kraju, udeležil vsak osmi vprašani.

Ideja o večkulturni Evropi na majavih nogah

Ne samo zadnji dogodki v Franciji, širše dogajanje v zadnjih letih kaže na težave evropskih družb. Gospodarska kriza v nekaterih državah in delovanje evropskih držav v svetu sta precej prispevala k temu, da je na neki točki ideja o večkulturni Evropi in večkulturnih državah v Evropi na majavih nogah, pojasnjuje obramboslovec Uroš Svete s Fakultete za družbene vede.

Svete opozarja, da Pegida ni osamljena, močno protimuslimansko gibanje je namreč tudi na Švedskem, ne gre pozabiti niti Velike Britanije.

"Očitno se v Evropi vse bolj postavlja v ospredje pripadnost kulturi, ideologiji, ne nazadnje civilizacijskim krogom, in to na neki način ponovno odpira tezo, ki jo je o spopadu civilizacij na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavil pokojni profesor Samuel P. Huntington. Trdil je sicer, da bo spopad na mejah, kjer se civilizacije med seboj dotikajo, dejansko pa se dogaja, da meje niso fizične, geografske, ampak so meje, ki so pravzaprav kjerkoli, kjer se dogajajo takšne razlike."

Uveljavljanje politike "zob za zob"

Skrajne skupine, ki delujejo na Bližnjem vzhodu in posebej v zadnjem času pozivajo k napadom na zahodne cilje, so očitno dosegle svoj namen.

"Če je bil namen, da se radikalizira obe skupnosti, islamsko in neislamsko, potem je bilo to doseženo. Dejstvo je, da bo potrebno ogromno energije, da se uveljavita razum in umirjena politika. Prizori, kakršne smo včeraj videli na spletu, ko gre za neposredne likvidacije, eksekucije, v človeku težko ne sprožijo čustvenega momenta. Včeraj so bile množične demonstracije v Parizu, Toulousu, pa tudi drugod po Evropi, danes pa, kot vidimo, se že skuša uveljaviti politika zob za zob."

Francoska ideja o pripadnosti državi na trhlih nogah

Barbarska dejanja skrajnežev na drugi strani spodbujajo tudi radikalnejšo govorico politike. Predsednica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen je za včerajšnji napad dejala, da je ta vojna napoved Franciji in pozvala k uvedbi smrtne kazni.

"Francija se že leta spopada s težavami. Če se spomnite Dreyfusove afere v 19. stoletju, odnosa do judovske skupnosti, do romske skupnosti … Francoska ideja kot ključna ideja o pripadnosti državi je pogosto na trhlih nogah. To seveda vodi v spopad kultur. In ta se ne bo zgodil v Iraku, Siriji, Libiji in Egiptu, ampak pri nas, v Evropi," napoveduje Svete.

Dodaja, da je bila Evropa, ko je po drugi svetovni vojni lovila svoj gospodarski razvoj, odprta za priseljence, zlasti iz južnih delov Evrope, če govorimo o Zahodni Evropi, in iz arabskega sveta. "To je kultura mladih ljudi z visoko nataliteto, zagonom, energijo, medtem ko je Evropa glede na nataliteto kultura starih ljudi, je družba, kjer so težave z razvojem. V tem smislu se je vzpostavila določena simbioza, kohabitat, a ta je danes na veliki preizkušnji."

Slovenija je ključno stvar naredila ob osamosvojitvi

Kako odmaknjena od skrb vzbujajočega dogajanja v srcu Evrope je v resnici Slovenija? Bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi pri nas? Slovenija je ogromno naredila v času osamosvajanja, ko je ob nastanku države uredila pripadnost državi kot ključno, čeprav so se v preteklosti tudi pri nas pojavljale določene težave, proti takšnim pojavom ni imuna nobena družba, pojasnjuje Svete.

Religije želijo biti že v temelju univerzalne

"Ne nazadnje imamo nekaj tednov star primer nasilja nad priseljencem iz Bosne in Hercegovine v šoli. Res pa je, da je v nasprotju z nekaterimi zahodnimi državami, Francijo in Nemčijo islamska skupnost pri nas evropska islamska skupnost. Gre za pripadnike, ki prihajajo z Balkana (iz Bosne in Hercegovine, Sandžaka in drugih delov), medtem ko so v Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji to predvsem pripadniki, ki prihajajo iz Male in Srednje Azije ter severne Afrike, zato v tem smislu Slovenije ne moremo enačiti z drugimi primeri."

A lastno religijam je, da želijo biti že v temelju univerzalne, globalne, še pravi Svete. "Imeli smo že nekaj primerov prostovoljcev, ki so odhajali v Sirijo, in ti kažejo, da je tudi pri nas mogoča radikalizacija. Bolj ko se zapletajo ekonomsko-socialne razmere, večja je možnost za to."