Sreda, 28. 10. 2026, 17.56
1 day, 2 hours
Šok v Nemčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,66
Podatki Zvezne agencije za zaposlovanje kažejo, da se je poraba za romunske državljane v Magdeburgu v zadnjih letih znatno povečala: z nekaj več kot 140 tisoč evrov leta 2013 na več kot tri milijone evrov leta 2025. To predstavlja več kot 20-kratno povečanje. Na fotografiji: Magdeburg.
Po osmih letih se poročevalka nemške javne radiotelevizije MDR vrača v romunske vasi – in je navdušena nad novimi hišami in dragimi avtomobili. V nemških mestih pa srečuje preobremenjenost in nezadovoljne domačine.
Nemški dokumentarec z naslovom Migracije zaradi revščine v EU: država blaginje v slepi ulici? (nem. EU-Armutsmigration: Sozialstaat in der sackgasse?) želi pokazati, kako je mogoče izkoriščati predpise evropskega socialnega prava, piše nemški medij Die Welt.
Prikrajšane soseske v nemških mestih in romunske vasi
Poročilo novinarke MDR Jane Gareis (na televiziji bo predvajano 4. novembra, a je že na voljo v medijskem arhivu ARD) to doseže z dolgoročnim opazovanjem, saj je poročevalka že pred osmimi leti snemala in delala v vzhodni Evropi.
Zdaj obiskuje prikrajšane soseske v nemških mestih, kot so Magdeburg, Halle in Hagen, ter romunske vasi, iz katerih izvirajo migranti. V nekaj manj kot 30 minutah Gareis prikazuje posledice svobode gibanja v EU za nemška mesta, za domačine in priseljence.
Gareisova se je srečala z dolgoletnimi prebivalci magdeburške četrti Neue Neustadt, ki trpijo zaradi pritoka priseljencev. Z videoposnetki z mobilnimi telefoni ji povedo in pokažejo, kaj konkretno jih moti. Posnetki dokumentirajo smeti in hrup, zasebni videoposnetki prebivalcev pa prikazujejo tudi prizore nasilja.
Novinarka ne spozna več Magdeburga
Pokajo petarde, slišijo se celo streli. Poskušali so se pogovoriti z odgovornimi, vendar jim zlasti jezikovna ovira preprečuje kakršenkoli dialog, pravijo prebivalci. Priseljenci trdijo, da ne govorijo nemško, čeprav že več let živijo v Nemčiji. Domačini so se poskušali pogovoriti z mestno oblastjo, a so dobili vtis, da odgovorni ne morejo ali nočejo storiti ničesar.
Tudi novinarka je šokirana: Tri leta je kot študentka živela v Magdeburgu, zdaj pa mesta po lastnih besedah ne prepozna več.
Gareisova se nato poskuša ponovno povezati z žensko, o kateri je pisala pred osmimi leti: Romunko Micaelo Bolbugiano, ki pripada romski manjšini. "Njena družina je živela od socialne pomoči. V Magdeburg je prišla, da bi se s pomočjo nemškega zdravstvenega zavarovanja zdravila s kronično pljučno boleznijo," se spominja novinarka MDR.
Zdravljenje na račun nemškega zdravstvenega zavarovanja
In res, ženska še vedno živi v Magdeburgu z možem (ki je takrat imel delo s krajšim delovnim časom), vendar od leta 2020 v boljšem stanovanju. Nihče v družini Bolbugiano ne govori nemško, vendar se ženina pljučna bolezen dobro zdravi, pravijo. Umetno pljučno črpalko ji zamenjajo vsake tri mesece, kar krije zdravstveno zavarovanje. "Zdravnik v Romuniji je rekel, da bi morali iti bodisi v Anglijo, Italijo bodisi v Nemčijo. Moram se zahvaliti Nemčiji. Najlepša hvala," pravi mož v kamero.
Podatki Zvezne agencije za zaposlovanje kažejo, da se je poraba za romunske državljane v Magdeburgu v zadnjih letih znatno povečala: z nekaj več kot 140 tisoč evrov leta 2013 na več kot tri milijone evrov leta 2025. To predstavlja več kot dvajsetkratno povečanje. Težava je v sistemu, pojasnjuje Marc Elxnat iz Nemškega združenja mest in občin v televizijskem intervjuju.
"Nekdo velja za zaposlenega, če dela le nekaj ur, na primer na podlagi mini dela," pravi Elxnat. Ta interakcija med nemško zakonodajo o socialni varnosti in evropsko zakonodajo o prostem gibanju je privedla do nastanka ustreznih pravic, pa tudi do njihove zlorabe. Koncentracija teh skupin je bila sprva opažena v regiji Porurje, vendar so že zdavnaj prizadeta tudi druga mesta in regije.
Romunske vasi, ki so polne nemških avtomobilov
Jana Gareis je tudi odpotovala v romunske vasi, od koder izvirajo ljudje, ki zdaj živijo in v nekaterih primerih delajo v Nemčiji. Tudi tukaj lahko nemška poročevalka gradi na starih stikih. Tam je bila že leta 2018, zdaj pa se ponovno sreča s preiskovalnim novinarjem Ovidiom Vanghelejem, čigar specializacija je korupcija.
Potujejo v tri mesta, Bolentinvale, Fantanelle in Babulesti, ki so od Bukarešte oddaljena eno uro vožnje. Gareisova je ob prihodu osupla: Medtem ko so bila mesta leta 2018 osiromašena in zapuščena od svojih prebivalcev (večinoma Romov), je slika zdaj precej drugačna.
Ulice romskih sosesk so polne ljudi, nekateri z luksuznimi avtomobili. Številne registrske tablice so nemške: Magdeburg, Halle in Hagen v Severnem Porenju-Vestfaliji. Hiše so sodobnejše in bistveno večje. "Ta avto pripada mojim otrokom. Nezakonito delajo na gradbiščih v Nemčiji," novinarki pove neki moški. Drugi moški pravi, da živi v Halleju in da se njegova družina tam preživlja z zbiranjem odpadnih kovin.
Zadovoljni z Nemčijo
V Babulestiju spozna očeta šestih otrok, ki pravi, da živi z družino v Hagnu (Severno Porenje-Vestfalija), za najemnino plača 600 evrov in dela za dostavno službo DPD. Trenutno je na šesttedenskem dopustu. V kamero pojasnjuje svoje razloge: V Nemčiji je vse v redu z otroki in šolo. Delo v Romuniji pa ni dobro: "Delam za 300 evrov, to ni nič." V Nemčiji mu je všeč vse, a njegov dom je tukaj, v vasi, pove novinarki. V ozadju se vidi novozgrajena stanovanjska stavba in avto z nemškimi registrskimi tablicami.
Tudi Fernando Steuker, romunski gradbeni delavec in oče sedmih otrok, ki skoraj ne govori nemško, jasno pove, kaj ga privlači: "V Romuniji znaša otroški dodatek 50 evrov, v Nemčiji pa 255 evrov." Pravzaprav nemški otroški dodatek znaša 259 evrov na otroka, kar je za sedem otrok res precejšen znesek.
"To je kot zaklad za našo državo in naše otroke"
Romunski župan je nato novinarki precej odkrito spregovoril o pomenu nemške pomoči za svojo regijo: "V naši skupnosti imamo velike družine, nekatere z deset ali 15 otroki. V Nemčiji prejemajo otroške dodatke. Na mesec izdamo približno 20 do 30 potrdil (...). V Nemčiji prejemajo socialno pomoč in stanovanjske dodatke (...). To se hitro sešteva. To je kot zaklad za našo državo in naše otroke iz Romunije."
Zaradi tega se v Nemčijo že leta odpravljajo predvsem romske družine. Posledično se je število ljudi, ki v njegovem mestu prejemajo socialne dodatke, že znatno zmanjšalo.
