Torek, 13. 9. 2022, 11.56
2 leti, 2 meseca
Sodišče EU potrdilo spornost monetarnega financiranja pri izbrisih v bankah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
2
Sodišče EU je glede zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank odločilo, da je ta sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Sodišče EU je o tem odločalo, ker se je nanj obrnilo slovensko ustavno sodišče, ki je do njegove opredelitve prekinilo presojo ustavnosti tega zakona.
Sodišče EU je v sodbi izpostavilo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih inštrumentov le v primeru, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih inštrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom in da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot to določa zakon, so danes sporočili iz Banke Slovenije.
Banka Slovenije je pred dvema letoma vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona. Ustavno sodišče se je nato sredi lanskega januarja odločilo, da se v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU.
Zakon je sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke
"Današnja sodba pritrjuje našim dosedanjim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Ob tem pa dodajamo, da je zato nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so zapisali v slovenski centralni banki.
Ustavno sodišče je zanimalo, ali pogodba o delovanju EU prepoveduje, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila v okviru zakonsko dodeljene pristojnosti za izvedbo izrednih ukrepov za preprečevanje ogroženosti stabilnosti finančnega sistema – če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo, če pri tem centralna banka odgovarja za škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti iz dejstev in okoliščin, in če centralna banka odgovarja za škodo, ki je posledica ravnanja oseb, ki so delovale na podlagi njenega pooblastila, pri tem pa niso ravnale kot dober strokovnjak.
Sodišče EU je vprašalo tudi, ali pogodba o delovanju EU prepoveduje, da bi centralna banka iz lastnih sredstev izplačevala posebna denarna nadomestila delu nekdanjih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zaradi izbrisov, pri čemer za upravičenost do nadomestila zadošča, da je bil finančni instrument izbrisan, ni pa pomembno, ali je bilo kršeno načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo.
Banka Slovenije je po zakonu o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20 tisoč evrov za posamezni red).
2