Ponedeljek, 7. 12. 2015, 13.30
7 let, 1 mesec
"Socializem se vedno zruši – kjerkoli na svetu"
"Žal za zdaj ne bo velikih sprememb, saj vlada nadzoruje vsa področja v družbi, vključno z izvršno vejo oblasti, vse do centralne banke in nafte," položaj v Venezueli opisuje José Cordeiro.
Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah je opozicija v Venezueli prepričljivo zmagala, predsednik Maduro, ki v predsedniškem sistemu, kot ga ima Venezuela, še vedno ohranja veliko moč, pa je poraz priznal.
"Socializem se vedno zruši – kjerkoli na svetu. Cena nafte je padla z več kot 100 dolarjev na manj kot 50, tako da je že nemogoče prikriti katastrofo, korupcijo in krajo," je za Planet Siol.net dejal José Cordeiro, "sovražnik trenutne zločinske in morilske vlade, ki so mu chavisti grozili s smrtjo", kot se sam opisuje, sicer profesor na Singularity University v ZDA, ki jo podpirata tudi NASA in Google, ter na drugih univerzah po svetu.
Vlada je notranje razdeljena
"Vlada je poraz sprejela, ker je bil zelo očiten in ker je notranje razdeljena, to je očitno," je za naš portal povedala venezuelska novinarka Mercedes Malavé. "Govori se, da vojska ni hotela pristati na to, da rezultat volitev ne bi bil priznan. Vlado naj bi prisilila, da sprejme rezultat."
Malavéjeva opisuje, da je danes država mirna, a pričakovanja so velika. Ne ve se, kaj se dogaja znotraj vlade. "Kaže, da pripravljajo pomemben govor, močan, agresiven, v katerem bodo trdili, da bo parlament zdaj državi povzročal veliko škodo. S tem bodo poskušali prestrašiti ljudstvo. Druge strategije nimajo. Vedno so uporabljali mehanizme konfrontacije in nasilja, da bi prišli do svojih ciljev," pravi novinarka.
Kaj se bo spremenilo?
"Žal za zdaj ne bo velikih sprememb, saj vlada nadzoruje vsa področja v družbi, vključno z izvršno vejo oblasti, vse do centralne banke in nafte. Šele na predsedniških volitvah 2018 bo socializem dokončno poražen in bo prišla sprememba," pričakuje Cordeiro.
"Venezuela je predsedniška republika in parlament ima omejeno vlogo. A Madurov manevrski prostor bo zdaj omejen. Opozicija bo uporabila glasovanje o zaupnici predsedniku. Glede na to da se gospodarski položaj ne bo izboljšal, je velika verjetnost, da bo referendum uspel," meni zgodovinar in politični analitik Aleš Maver. Opozarja sicer, da je koalicija zelo heterogena, z zelo različnimi nazori, a bo po njegovem mnenju najbrž vzdržala do menjave predsednika.
Je to začetek obrata Južne Amerike od levice k desnici?
Cordeiro meni, da so predsedniške volitve v Argentini in postopki proti levičarjem v Braziliji odličen začetek. "Socialistične vlade padajo po vsem svetu, saj je najprej treba bogastvo ustvariti, šele potem se ga lahko deli. A v Venezueli bo treba za pravi obrat počakati do predsedniških volitev. Pri nas nimamo prave leve vlade, ampak skorumpirano in kriminalno vlado."
Maduro poraz priznal, Združena levica obtožuje kapitaliste in ZDA
Miha Kordiš iz Združene levice, ki predseduje Skupini prijateljstva z Venezuelo v državnem zboru, poraz pripisuje predvsem venezuelskim kapitalistom in imperialističnemu vplivu ZDA. "Po 16 letih je Venezuelce prvič bolj motiviral strah pred desničarsko destabilizacijo države, kot jih je poganjalo upanje v levo alternativo, v tem primeru v Madura," opozarja Kordiš.
"Gospodarske težave Venezuele pravzaprav izhajajo iz tega, da ima preveč kapitalizma in premalo socializma. To Venezuelci vedo," pravi Kordiš. Ugotavlja pa, da se Maduro s korupcijo na desnici ni soočil odločno, da ni šel v korake poglabljanja revolucije, ampak je predvsem poskušal ohranjati stabilnost.
Spremembe so izraz nezadovoljstva ljudi
"Gospodarska kriza je v Venezueli daleč najhujša in tam se je chavistični model zelo izpel. Tak volilni obrat je mogoč samo v pogojih res hudega nezadovoljstva ljudi, s pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin, inflacijo. Chavez je pred 16 leti začel s podporo okoli 60-70 odstotkov, potem je ta podpora padla na malo čez 50, zdaj se je znašla na 30 odstotkih," politični obrat opisuje Maver. "Res je sicer, da Maduro nima Chavezove karizme, a tudi pod Chavezovim vodstvom rezultat verjetno ne bi bil bistveno drugačen."
2