Slovenski evropski poslanci zaradi Hrvaške ne čutijo pritiskov

Kot smo že poročali, je bilo vprašanje hrvaško-slovenskega spora oziroma vprašanje slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe za vstop v EU med osrednjimi na eni izmed razprav v Evropskem parlamentu.

Slovenija je od nekaterih poslancev prejela kar nekaj kritik na račun zavlačevanja ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. Hrvaška naj bi sicer v Evropsko unijo vstopila 1. julija letos, vendar, kot je napovedal evropski poslanec Jelko Kacin, Slovenija pogodbe ne bo ratificirala, dokler za to ne bodo izpolnjeni pogoji oziroma dokler hrvaška vlada ne bo umaknila pooblastila za tožbo zoper LB. Kacin je opozoril tudi, da noben pritisk na Slovenijo ne pomaga, ampak prej škodi.

O tem, ali čutijo kakršenkoli pritisk poslanskih kolegov, ki bi jih morda v neuradnih pogovorih pozivali k temu, naj Slovenija vendarle ne blokira Hrvaške, smo povprašali tudi slovenske evropske poslance. Povprašali smo jih tudi, kako sicer tuji kolegi gledajo na ta sosedski spor.

Blokade niso nič novega Evropski poslanec Ivo Vajgl je dejal, da so tisti kolegi iz evropskih držav, ki se ukvarjajo z vprašanji zahodnega Balkana in širitvijo EU, zelo zainteresirani za slovensko-hrvaški spor, ki ga vidijo kot oviro ratifikaciji pristopnega sporazuma v slovenskem parlamentu. "Velika večina članov evropskega parlamenta podpira vstop Hrvaške v EU in je zaskrbljenih zaradi mogočega zastoja," je pojasnil in dodal, da pritiski niso nekaj, kar bi spadalo v repertoar vedenja Evropskega parlamenta, gre le za izražanje skrbi.

Sicer pa je dejal, da dejstvo, da ena država iz kakršnegakoli razloga blokira drugo, ni novo, saj vsaka država brani lastne interese. "Seveda blokade in 'blokade' niso nikomur posebno všeč. Boljši kot zastoj in blokada je intenzivni napor, ki vodi k rešitvi. To morata razumeti tako slovenska kot hrvaška politika, ki ne smeta čakati na pomoč tretje strani," je sklenil.

Zver: Vsi si želimo, da Hrvaška vstopi v EU, kot je načrtovano Poslanka Tanja Fajon pritiskov ne čuti. "Tuje kolege postopek ratifikacije sicer skrbi in jih zanima, kaj se dogaja in ali nam bo uspelo rešiti to še zadnje odprto vprašanje in pravočasno ratificirati pogodbo. Ta vprašanja so, ni pa pritiskov, ravno nasprotno. Zdi se mi da obstaja razumevanje, predvsem pa mislim, da je zdaj priložnost, da obe strani, tako finančni strokovnjaki kot vladni, najdejo rešitev za to vprašanje in da nikakor ne pridemo do razmer, da bi bila Slovenija tista država, ki bi postopek zavlekla," je navedla.

Tudi poslanec Milan Zver je dejal, da neposrednega pritiska ni, si pa večina kolegov, vključno z njim želi, da Hrvaška postane članica EU, kot je načrtovano. »Vendar jih velika večina ne vidi, da bi se hrvaška vlada dovolj trudila za članstvo, predvsem z vidika urejanja odnosov s sosedi, kar je v EU zelo spoštovano načelo. Upam, da se bo vse skupaj srečno končalo in da bomo sredi leta nazdravili novi članici EU," je poudaril.

Evropske poslance zanimajo scenariji in napovedi razpletov Poslanka Mojca Kleva Kekuš je povedala, da je v zadnjih tednih hrvaški vstop v EU res postala bolj pogosta tema neformalnih pogovorov tudi v Bruslju. "Moje kolege poslanke in poslance zanimajo predvsem scenariji in napovedi razpletov ob morebitnih predčasnih volitvah v Sloveniji in kaj bi to pomenilo za ratifikacijo pogodbe." Kot je dejala, pritiska ne čuti, je le več vprašanj in zanimanja za to temo. Dodala je še, da sicer nihče izmed tujih kolegov ne misli, da bi lahko ta spor preprečil vstop Hrvaške v EU.

Jelko Kacin se, kot je dejal, glede Hrvaške ni pogovarjal z nobenim kolegom oziroma se nihče ni s kakšnimi pozivi ali pritiski obrnil na njegovo pisarno. Mazej-Kukovičeva: Niti nimam občutka, da bi kdo od kolegov mislil, da smo v sporu s Hrvaško Tudi poslanki Romana Jordan in Zofija Mazej Kukovič sta dejali, da od poslanskih kolegov ni nikakršnih pritiskov.

Podbno kot Kleva Kekuševa je tudi Jordanova dejala, da se na njo obračajo predvsem z namenom, da bi se seznanili o odprtih vprašanjih. "Slovenija si prizadeva, da bi Hrvaška lahko vstopila v evropsko družino narodov pravočasno, a le od Hrvaške je odvisno, kdaj bo razrešila odprta vprašanja. Sicer pa bi bilo za Slovenijo dobro, da bi Hrvaška čim prej prevzela evropsko zakonodajo in standarde ter postala članica EU," še meni Jordanova.

Mazej-Kukovičeva pa niti nima občutka, da bi kdo od kolegov mislil, da smo v sporu s Hrvaško. "V mojih očeh Slovenija ne blokira Hrvaške. Poslanci, s katerimi sodelujem in komuniciram, so tudi tega mnenja. Je pa na primer pri Nemcih mogoče čutiti skrb glede širitve EU zdaj, ko je Evropa v krizi," je sklenila.