Slovenka prvič sedla v klop avstrijskega parlamenta

Mlinarjeva ni edina novinka v dunajskem parlamentu (Nationalrat), v katerem je 67 novincev. Deset parlamentarcev je mlajših od 30 let, najmlajši je 24-letni Julian Schmidt iz stranke Zeleni. Dva poslanca poslanske klopi grejeta že 30 let, žensk je ena tretjina. Največji, več kot polovični delež žensk v svojih vrstah imajo Zeleni, najmanjšega pa svobodnjaki (FPÖ).

Največ sedežev imajo vladajoči socialdemokrati (SPÖ), ki so na volitvah prejeli slabih 27 odstotkov glasov, kar pomeni 52 poslanskih sedežev. Sledijo jim dozdajšnji in najverjetneje tudi prihodnji koalicijski partnerji iz ljudske stranke. ÖVP je prejela 24-odstotno podporo (47 poslancev). Na tretje mesto so se uvrstili FPÖ z 20,5-odstotno podporo (40 poslancev), na četrto pa Zeleni z 12,5 odstotka glasov (24 poslancev).

Najstarejši star 81 let, najmlajši 24 V parlamentu sta dve novinki. Stranka Team Stronach, ki je že napovedala umik iz politike, je osvojila 5,7 odstotka glasov oziroma 11 poslanskih sedežev. Ustanovitelj stranke, 81-letni milijarder Frank Stronach, ki je najstarejši poslanec, je medtem napovedal umik iz politike in poslanskih klopi.

Druga novinka, liberalna stranka Neos, je s skoraj petodstotno podporo prišla do devetih poslanskih sedežev. Enega od teh devetih sedežev je dobila Angelika Mlinar. Prva Slovenka v dunajskem parlamentu – kot prvi pripadnik koroških Slovencev je v avstrijskem zveznem parlamentu med letoma 1986 in 1990 ter 1998 in 1999 sedel Karel Smolle – je po izvolitvi izrazila upanje, da bo kot poslanka "doprinesla svoj del, da bo narodna skupnost lahko samostojneje nastopala na političnem parketu" v Avstriji.

Ambiciozna in sposobna Mlinarjeva Izvolitev leta 1970 rojene pravnice, ki je pred leti zaplavala tudi v poslovne vode s svojim podjetjem Angelski keksi, so pozdravile vse manjšinske organizacije koroških Slovencev. Mlinarjeva je bila v preteklosti generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Potegovala se je tudi za mesto predsednice, vendar jo je premagal Valentin Inzko. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH in nekdanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji je v intervjuju povedal, da je Mlinarjeva "zelo sposobna in ambiciozna ženska". Dodal je, da ga zelo veseli, ker bo med drugim sedela v ustavno-pravnem odboru parlamenta, "kjer se kujejo novi zakoni, tudi novi zakon o narodnostni skupnosti".

Avstrijci naveličani velike koalicije Anketa, ki jo je objavil časnik Der Standard, je pokazala, da je le 11 odstotkov vprašanih naklonjenih novi rdeče-črni koaliciji, saj so nezadovoljni zaradi prepirov in ohromljenosti, ki je zaznamovala dozdajšnje rdeče-črno sodelovanje. Faymannovi SPÖ in ÖVP Michaela Spindeleggerja, ki sodelujeta že od leta 2006, sta na septembrskih volitvah dosegli najslabši izid po vojni in imata skupaj le nekaj več kot polovico sedežev v parlamentu. SPÖ ni naklonjena ideji, da bi pridobili še tretjega koalicijskega partnerja. Faymann je izključil možnost sodelovanja s svobodnjaki, Spindelegger pa je bolj odprt za druge možnosti, tudi morebitno sodelovanje z FPÖ, h kateri pa bi morali privabiti še katero od manjših strank, najverjetneje Team Stronach, ki je programsko bolj podobna svobodnjakom. Neos je sodelovanje v vladi skupaj z FPÖ zavrnil.

Razhajanja med največjima Obe največji stranki, ki se od sredine oktobra pogajata o nadaljevanju sodelovanja, se zavedata, da bosta morali marsikaj spremeniti, saj jima FPÖ diha za ovratnik. Stranki se pogajata o osmih področjih, pogovori pa naj bi se končali decembra. SPÖ je med predvolilno kampanjo zagovarjala ščitenje delovnih mest in pokojnin, višje davke za najbogatejše in uvedbo minimalne plače. ÖVP je prisegla, da bo blokirala nove davke in nasprotovala minimalni plači. Stranki se razhajata tudi glede reforme izobraževalnega sistema. Zaradi koalicijskih pogajanj še niso sprejeli proračuna za prihodnje leto, stoji pa tudi načrt za restrukturiranje banke Hypo Alpe Adria, ki potrebuje pomoč države.