Petek, 20. 10. 2023, 6.28
1 leto, 2 meseca
Slovenija v Bruselj pošilja vlogo za sredstva za pomoč po avgustovski ujmi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Slovenija na podlagi poslane vloge iz solidarnostnega sklada, ki je instrument EU za pomoč po naravnih nesrečah, pričakuje do 400 milijonov evrov.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj bo danes po napovedih Evropski komisiji poslalo vlogo za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU za pomoč po avgustovski ujmi. Država vlogo, na podlagi katere si obeta do 400 milijonov evrov sredstev, v Bruselj pošilja teden dni pred rokom.
Besedilo vloge je v četrtek določila vlada, Evropska komisija pa ima zdaj, kot je novinarjem po seji vlade povedal minister Aleksander Jevšek, šest tednov, da odloči o vlogi, pri čemer minister upa, da bo svojo presojo zaključila prej in da bo Slovenija čim prej deležna sredstev za obnovo po naravni katastrofi.
Pričakujejo do 400 milijonov evrov
Slovenija na podlagi poslane vloge iz solidarnostnega sklada, ki je instrument EU za pomoč po naravnih nesrečah, pričakuje do 400 milijonov evrov, pri čemer je skladno z izraženo pripravljenostjo komisije zaprosila za sto milijonov evrov avansa v tem letu.
Vlada je neposredno škodo in sredstva za odpravo posledic ujme pred dnevi na podlagi metodologije PDNA (Post-Disaster Needs Assessment), ki predstavlja v EU uveljavljeno nadgradnjo nacionalne metodologije in po pojasnilih pristojnih omogoča hitrejše in bolj celovito ocenjevanje posledic po naravni katastrofi, ocenila na 9,99 milijarde evrov.
Visoke številke, ki so v javnosti predmet pomislekov in kritik o pretiravanju, vsebujejo vse vidike škode ob naravni nesreči ter stroške sanacije poškodovanih območij in vrnitev v prvotno stanje.
Ocena upravičenih stroškov znaša 6,8 milijarde evrov
Ocena upravičenih stroškov znotraj te ocene znaša približno 6,8 milijarde evrov. To so po pojasnilih ministrstva torej tisti stroški, ki so v breme javnih financ in spadajo v glavne kategorije upravičenih izdatkov.
Ukrepi, ki jih je skladno z uredbo EU mogoče financirati iz solidarnostnega sklada, so med drugim takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja; zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb; takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in urejanje prizadetih območij.
