Sreda, 6. 2. 2013, 10.12
8 let, 7 mesecev
Skrivnostna ameriška baza v Savdski Arabiji
Namera predsednika ZDA Baracka Obame, da svojega svetovalca za boj proti terorizmu Johna Brennana imenuje za direktorja Cie, je na dan privlekla nova odkritja tako o politiki ubijanja teroristov Obamove administracije kot tudi o obstoju tajnih oporišč za brezpilotna letala v Savdski Arabiji. Zavračanje administracije, da razkrije podrobnosti o enem najbolj spornih aspektov svoje politike brezpilotnih letal – napadi na ameriške državljane v tujini –, se vedno bolj kaže kot morebitni vir nasprotovanja nominaciji Brennana, ki ga čaka zaslišanje pred senatnim odborom. Le nekaj dni pred zaslišanjem so se v ameriških medijih pojavili dokumenti pravosodnega ministrstva, ki dajejo pravno podlago za pobijanje osumljenih teroristov, tudi ameriških državljanov, z brezpilotnimi letali. Pogoje je le, da je osumljenec visoko v vrhu teroristične mreže Al Kaida ali z njo povezanih skupin.
Na dan pa je prišlo tudi, da so ZDA zračno bazo za brezpilotna letala v Savdski Arabiji uporabile za napad na Anvarja Al Avlakija, v ZDA rojenega klerika in enega vodilnih mož mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ki je bil ubit septembra 2011 v Jemnu skupaj s še dvema Američanoma. Ameriški mediji so za tajno bazo v Savdski Arabiji vedeli vse od takrat, a so do zdaj molčali.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je branil politiko izvensodnih usmrtitev terorističnih osumljencev in to početje označil za zakonito, etično in modro. Carney je po medijskih objavah dokumenta ponovil, da je vse v skladu z ustavo in zakoni, ki jih je kongres sprejel po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Kongres je takrat predsednika pooblastil, da v vojni proti teroristom uporabi vsa sredstva. Carney je zagotovil, da Obama resno jemlje svojo odgovornost za zaščito Američanov in obenem namenja veliko pozornosti izogibanju nedolžnim žrtvam. O kriterijih za napade pa ni želel govoriti.
Obama doslej še ni zadovoljivo pojasnil, kako se sprejemajo odločitve za te napade, ampak je na kongresna vprašanja doslej v bistvu odgovarjal le z zagotovilom, da mu lahko zaupajo. Za predsednika, ki si je naredil kariero kot odvetnik za človekove pravice in je kot senator odločno kritiziral postopke administracije Georgea Busha mlajšega, je položaj sila neroden.
Neroden pa je tudi za Obamove demokrate, ki nikoli niso varčevali s kritikami na račun Busha. Kongresnik Steny Hoyer iz Marylanda je menil, da bi morali resno pogledati, kako vlada sprejema odločitve o pobojih ali usmrtitvah ne le Američanov, ampak tudi tujcev.