Skrivni seznami Romov

Švedska velja za liberalno in tolerantno državo. Toda razkritje časopisa Dagens Nyheter je vrglo slabo luč na pregovorno švedsko odprtost. Na jugu države je namreč policija sestavila skrivni seznam 4700 Romov, na katerem je skoraj tisoč otrok, nekateri so stari tudi le dve leti. Na Švedskem ni dovoljeno zbiranje informacij, ki bi temeljile le na etnični pripadnosti. Policija je seznam sicer naslovila s Kringresande, kaj je star švedski izraz za nomade, a očitno je, da gre za Rome.

"Ko sem zagledal seznam, sem se ustrašil," je za BBC dejal Adam Szoppe, Rom, sicer novinar švedskega nacionalnega radia. Na delu seznama, ki ga je objavil švedski dnevnik, je opazil svoj domači naslov: "V stavbi, kjer živim, so sicer tri romske družine, a le v moji družini je deklica rojena leta 2010, tako kot je bilo zapisano na seznamu." Izkazalo se je, da so na seznamu resnično vpisani on, njegova žena in trije od njunih štirih otrok. Nihče ne ve, zakaj.

Dovoljeni rasizem Razkritje seznama je povzročilo strah in jezo. Novinar, ki je seznam odkril, Niklas Orrenius, seznam opisuje kot dovoljeni rasizem: "Romi, ki so na seznamu, ne verjamejo, da bi se policija pripravljala na etnično čiščenje ali kaj podobnega. Toda prestrašeni so, da tak seznam sploh obstaja. Nihče ne ve, kdo bo na oblasti čez 20 let in kako bi lahko izkoristil tak dokument."

"Ne vem, ali sem na seznamu, toda res me je strah," je dejal Novak Rosengren, romski glasbenik, organizator nordijskega romskega festivala: "Seznam nehote spominja na leto 1940 in nacistično ubijanje Romov. Očitno se ljudje ničesar ne naučijo iz zgodovine. V Evropi je veliko desničarjev in tega se bojim."

Na Švedskem je okoli 50 tisoč Romov, a natančna številka ni znana, saj veliko Romov zamolči svoje etnično poreklo. Še pred kratkim so romske otroke nasilno jemali njihovim staršem in romske ženske silili v sterilizacijo. Zadnji tak primer se je zgodil leta 1975.

Švedska policija zanika, da je seznam sestavila na podlagi etnične pripadnosti. Seznam so začeli sestavljati, ko je med štirimi družinami v mestu Lund izbruhnila vojna in so se pojavili povečana kriminalna aktivnost in nasilni spopadi. "Naša naloga je boj proti kriminalu," je dejal predstavnik policije Stefan Sinteus. Kljub temu je priznal, da je na seznamu preveč imen in da je preveč obsežen, da pa bodo zdaj naredili nov seznam, na katerem bo manj kot tisoč ljudi, ki so povezani s kriminalnimi dejanji. Uvedli so tudi preiskavo proti dvema policistoma, ki sta sestavljala seznam.

Seznam je napaka Nemudoma se je odzvala tudi komisija za nadzor policijske uporabe elektronskih podatkov, na Švedskem znana kot SIN. Ugotovili so, da ni jasno opredeljen namen seznama, da je imelo do seznama dostop preveliko število ljudi, da ni bilo znano, v kakšnih primerih so seznam uporabljali, a da seznam nikakor ni osnovan na podlagi etnične pripadnosti ter da zatorej ni v nasprotju s švedskimi zakoni.

Urednik časopisa, ki je razkril seznam, se s tem ne strinja. "Govorili smo z mnogo ljudmi, ki so uvrščeni na seznam, in jasno je, da je bila njihova etnična pripadnost edini razlog za evidentiranje," je prepričan urednik Peter Wolodarski, ki je o dogajanju obvestil tudi Evropsko komisijo, da bi preprečila kršenje osnovnih pravic v Evropski uniji.

Ne nazadnje se je oglasil tudi vodja švedske policije Bengt Svensson in priznal, da je bil tako obsežen seznam napaka, a je uvrstitev otrok na seznam opravičeval s tem, da so potencialne žrtve kriminalnih dejanj. "Upam, da je to edini tak seznam v naši državi," je dejal.

Odškodnine zaradi diskriminacije Medtem pa pravniki napovedujejo, da bodo lahko vsi ljudje, ki so bili uvrščeni na seznam, državo tožili za odškodnino zaradi diskriminacije. To pa ne bo edini trenutni švedski sodni primer odškodninske tožbe zaradi rasne diskriminacije.

Nedavno je švedski varuh človekovih pravic podal ovadbo zaradi diskriminacije zoper norveško naftno podjetje Statoil ASA, ki ima veliko število bencinskih črpalk na Švedskem. Izkazalo se je namreč, da uslužbenci črpalk Romom ne želijo izposojati avtomobilov. To je dokazala lokalna radijska postaja, ki je na črpalko pod krinko pošiljala Rome z željo po najemu avtomobila. Uslužbenci so jim zatrdili, da so vsi avtomobili že izposojeni. A ko je hip za tem z isto željo vstopila novinarka radia, Švedinja, so ji avtomobil brez odlašanja posodili.

Evidentirali so 22 primerov očitne diskriminacije zaradi etnične pripadnosti. Vsakemu od Romov, ki mu niso posodili avtomobila, bo moralo podjetje najverjetneje izplačati odškodnino od pet tisoč do deset tisoč evrov.