Skriti zaklad umetnin župana Bandića

Preiskava zagrebškega župana Milana Bandića odkriva nove podrobnosti. Po poročanjuJutarnjega listaso v njegovi samoborski počitniški hiši – tisti, ki je bila zgrajena na črno – odkrili pravi zaklad umetnin. Zanimivo je, da so tudi pri preiskavah nepremičnin Iva Sanaderja odkrili velike umetniške zbirke, tako da se zdi, da imajo hrvaški politiki posebno afiniteto do umetnosti.

V javnosti se je hvalil z urami Širša javnost do zdaj ni vedela, da je Milan Bandić navdušen nad umetnostjo. V javnosti se je namreč raje hvalil z zbirko dragocenih ur, ki jih je z veseljem nosil. Za popis svojega premoženja je navedel, da poseduje tri zlate verižice, tri prstane in sedem ur, od katerih so tri navadne in štiri športne, a da so vse vredne manj kot 10 tisoč kun. O umetninah pa nič.

Po pričevanju očividcev preiskave je med najdenimi umetninami tudi veliko del sodobnih hrvaških avtorjev, skupno število najdenih umetnin pa je preiskovalce presenetilo. Zato so začeli novo preiskavo, v kateri bi radi ugotovili, od kod zagrebškemu županu umetnine. Ni namreč jasno, ali so to darila, ki jih je dobival kot župan, ali je umetnine kupoval zasebno. Po neuradnih podatkih niso našli nobenih dokumentov o poreklu umetnin.

Ali so slike last Zagreba? Za Iva Sanaderja se je denimo vedelo, da je zbiralec. Novinarji pa nikoli niso imeli vstopa v Bandićevo stanovanje, tako da javnost ne ve, ali so tam na stenah visele umetnine. Četudi bi se izkazalo, da je umetnine dejansko kupil, se zdaj hrvaška javnost sprašuje, zakaj jih ni navedel v poročilu o imetju. In zakaj jih je skrival v samoborski počitniški hiši.

Tako so takoj ob razkritju nastala namigovanja, da so slike pravzaprav last mesta Zagreb. Preiskovalci niso potrdili, ali gre za originale, kopije ali morebiti za ukradene slike.

Med umetninami naj bi bila dela Eda Murtića in Mersada Berbera, ni pa znano, ali so tudi slike Vlaha Bukovca, ki ga je imel v čislih Sanader in je trenutno najdražji hrvaški slikar. Sicer je Bukovac začetnik hrvaške moderne in je ustvarjal na prelomu iz 19. v 20. stoletje.