Četrtek, 26. 6. 2025, 13.01
9 ur, 27 minut
Podnebni begunci
Skoraj tretjina prebivalcev tihomorskega otočja želi avstralski podnebni vizum
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Na otočju, ki obsega 26 kvadratnih kilometrov, je namreč povprečna nadmorska višina dva metra. Najvišji vrh meri komaj 4,6 metra. Tamkajšnje prebivalce zaradi podnebnih sprememb vse bolj ogrožajo tudi tropski cikloni in suše.
Skoraj tretjina prebivalcev tihomorskega otočja Tuvalu se poteguje za podnebni vizum Avstralije. Canberra jim ga je omogočila v luči naraščajoče gladine morja, ki zaradi podnebnih sprememb vse bolj ogroža otočje, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V skladu z lani uveljavljenim sporazumom bo Avstralija vsako leto 280 prebivalcem Tuvaluja omogočila pridobitev vizuma, s katerim lahko živijo, delajo in se izobražujejo v Avstraliji.
Po uradnih podatkih se je na otočju z okoli 11 tisoč prebivalci za prvih 280 vizumov v samo štirih dneh prijavilo 3.125 ljudi. Prijavijo se lahko še do 18. julija. Nato bodo upravičence, ki morajo biti polnoletni državljani Tuvaluja, izbrali z naključnim glasovanjem. Prijava stane 25 avstralskih dolarjev, kar je okoli devet evrov.
V naslednjih 80 letih povsem neprimeren za bivanje
Znanstveniki se bojijo, da bi lahko Tuvalu, ki je eden od podnebno najbolj ogroženih delov planeta, v naslednjih 80 letih postal povsem neprimeren za bivanje. Dva od devetih otokov tega arhipelaga, ki je oddaljen skoraj 3.500 kilometrov od Avstralije, je v veliki meri morje že prekrilo.
Na otočju, ki obsega 26 kvadratnih kilometrov, je namreč povprečna nadmorska višina dva metra. Najvišji vrh meri komaj 4,6 metra. Tamkajšnje prebivalce zaradi podnebnih sprememb vse bolj ogrožajo tudi tropski cikloni in suše.
Prvi tovrsten sporazum na svetu
Na avstralskem zunanjem ministrstvu so za AFP poudarili, da gre za prvi tovrsten sporazum na svetu, ki zagotavlja dostojanstveno mobilnost v času vse večjega negativnega vpliva podnebnih sprememb. Poseben vizumski program so navedli kot prelomen odgovor na vse večji izziv migracij zaradi podnebnih sprememb.
Zavrnili pa so bojazni, da bi na ta način lahko majhne države, kot je Tuvalu, hitro ostale brez kvalificirane delovne sile in mladih talentov. Otočja namreč razen kmetijstva in ribištva ne nudijo veliko možnosti za delo.
Nadzor nad varnostno politiko otočja
S sporazumom pa je Avstralija dobila nadzor nad varnostno politiko otočja, saj ima pravico veta na njegove varnostne dogovore s tretjimi državami. Zavezala se je tudi, da mu bo na njegovo prošnjo pomagala v primeru naravnih nesreč, pandemij ali vojaških agresij.
Sporazum sodi v okvir prizadevanj Canberre, da bi omejila vse večji vpliv Kitajske v tihomorski regiji. Tuvalu je sicer ena od 12 držav, ki ima še vedno diplomatske odnose s Tajvanom in ne s Pekingom.
