Aleš Žužek

Torek,
24. 1. 2017,
16.23

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,70

3

Natisni članek

Natisni članek

ZDA Kitajska Donald Trump Ši Jinping

Torek, 24. 1. 2017, 16.23

7 let, 1 mesec

Se Trump še ogreva za veliki spopad s Kitajsko?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,70

3

Donald Trump in Mike Pence | Foto Reuters

Foto: Reuters

Pred volitvami je Donald Trump napovedal, da bo na prvi delovni dan kot predsednik ZDA proti Kitajski uvedel trdo politiko. Za zdaj se to še ni zgodilo. 

V ponedeljek, na svoj prvi delovni dan kot najmočnejši svetovni voditelj, je Trump podpisal ukaz o odstopu ZDA od tihooceanskega prostotrgovinskega sporazuma (TPP). 


Spopad velikanov: Kitajska proti ZDA

Kitajski komunist je postal zvezda globalne kapitalistične elite


Kaj je tihooceanski prostotrgovinski sporazum

Tihooceanski prostotrgovinski sporazum je februarja lani sklenilo 12 držav, ki ležijo ob Tihem oceanu: poleg ZDA še Japonska, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Mehika, Čile, Peru, Malezija, Vietnam, Singapur in Brunej. Te države predstavljajo 40 odstotkov svetovne trgovine.

Umik ZDA iz TPP, ki združuje 800 milijonov ljudi, kaže, da Trump resno misli z uresničevanjem svojih predvolilnih obljub, da bo odstopil od vseh trgovinskih sporazumov, ki so v škodo ZDA.

Kdaj bo prišla na vrsto Kitajska?

Ena od temeljnih Trumpovih predvolilnih obljub na področju gospodarskih odnosov s tujino pa je bila tudi napoved trše ekonomske politike do Kitajske. Kot vemo, je Trump med drugim v kampanji napovedoval 45-odstotne carine na kitajske izdelke in Kitajski očital, da z manipulacijami tečaja juana škodi ZDA. 

Trump ni prvi republikanec, ki je napovedoval tršo ekonomsko politiko do Kitajske. Tudi republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney je oktobra 2012 v predsedniškem soočenju z demokratom Barackom Obamo napovedal, da bo prvi delovni dan v Beli hiši Kitajsko označil za manipulatorko z valuto.  | Foto: Reuters Trump ni prvi republikanec, ki je napovedoval tršo ekonomsko politiko do Kitajske. Tudi republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney je oktobra 2012 v predsedniškem soočenju z demokratom Barackom Obamo napovedal, da bo prvi delovni dan v Beli hiši Kitajsko označil za manipulatorko z valuto. Foto: Reuters

Že pred republikanskimi primarnimi volitvami je Trump v Wall Street Journalu leta 2015 napovedal, da bo njegova administracija že prvi dan Kitajsko označila za manipulatorja s tečajem juana. Pred volitvami je lani jeseni napovedal, da bo v prvih stotih dneh svojemu finančnemu ministru ukazal, da Kitajsko označi za manipulatorko s tečajem juana.

Najprej označitev Kitajske za manipulatorko, nato carine?

V začetku januarja letos pa je Trump za Wall Street Journal dejal, da se bo najprej lotil Kitajske in da je vse pod vprašajem, tudi ameriška politika ene Kitajske, s čimer je namignil na možnost priznanja neodvisnosti Tajvana.

Kot piše spletna stran CNN Money, je razlog, da se Trump še ni lotil Kitajske, mogoče v tem, da še čaka na potrditev Stevena Mnuchina za novega finančnega ministra. Ta bo nato Kitajsko označil za manipulatorko s tečajem, označitev pa bo dala proste roke Trumpu, da proti kitajskimi izdelkom uvede carine.

Je obtožba valutnih manipulacija prava pot?

Toda prihajajo tudi opozorila, naj tega ne stori. Zadnjič so ZDA Kitajsko obtožile manipulacije s tečajem juana leta 1994. Poleg tega tudi številni ameriški ekonomisti poudarjajo, da si Kitajska ne zasluži oznake manipulatorke s tečajem juana, saj si v resnici v zadnjih letih prizadeva, da bi povečala vrednost juana, ne pa jo zmanjšala.

Trump napoveduje, da bo glavni del boja proti Kitajski zaradi njenih domnevnih manipulacij z juanom vodil njegov finančni minister Steven Mnuchin. Ta je bil na kongresnem zaslišanju glede te zadeve dokaj zadržan. | Foto: Reuters Trump napoveduje, da bo glavni del boja proti Kitajski zaradi njenih domnevnih manipulacij z juanom vodil njegov finančni minister Steven Mnuchin. Ta je bil na kongresnem zaslišanju glede te zadeve dokaj zadržan. Foto: Reuters

Po mnenju Ethana Harrisa iz Bank of America Meryll Lynch bi bila napaka, če bi se Trump lotil Kitajske z obtožbami na račun vrednosti juana. Večji težavi se mu zdita kitajska kraja ameriške intelektualne lastnine in kitajsko dajanje prednosti domačim podjetjem v primerjavi s tujimi. 

Trump proti Kitajski

Vsekakor je malo verjetno, da bo Trump križem rok gledal Kitajsko, saj so obtožbe na račun te države eden od temeljev njegove (ekonomske) ideologije Najprej Amerika (America first). Kitajska v Trumpovih očeh ni samo glavni gospodarski tekmec ZDA, ampak celo nekakšen uničevalec ZDA. 

Zanj je Kitajska država, ki bogati na račun ZDA: Kitajska s pomočjo podcenjenega juana ogromno uvaža v ZDA, na drugi strani pa ovira ameriškemu gospodarstvu dostop do svojega milijardnega trga.

Ideolog trgovinske vojne s Kitajsko je Trumpov glavni svetovalec Steve Bannon (desno). | Foto: Reuters Ideolog trgovinske vojne s Kitajsko je Trumpov glavni svetovalec Steve Bannon (desno). Foto: Reuters

Bojevita napoved na inavguraciji

Tudi ekonomski del inavguracijskega govora, ki mu naj bi ga napisala njegova svetovalca Steve Bannon in Stephen Miller, je malce prikrito zadeval predvsem Kitajsko: 

"Druge države smo naredili bogate, medtem ko so naše bogastvo, moč in zaupanje izpuhteli na obzorju. Druga za drugo so se zapirale tovarne in zapuščale našo državo, medtem pa je na milijone ameriških delavcev ostalo brez službe. Iz domov srednjega razreda so iztrgali bogastvo in ga prerazporedili po vsem svetu."

Bo Kitajska za Trumpa pretrd oreh?

1,4-milijardna Kitajska, drugo največje gospodarstvo na svetu, bo za Trumpa trd oreh. Toda tudi kitajski voditelji verjetno od 8. novembra lani manj mirno spijo. Kitajska je namreč veliko bolj odvisna od ameriškega trga kot obratno. 

Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino je medsebojna menjava med ZDA in Kitajsko leta 2015 znašala skoraj 660 milijard dolarjev (634 milijard evrov). Od tega so ZDA na Kitajsko izvozile za 161,6 milijarde dolarjev (155 milijard evrov) blaga in storitev, uvozile pa za kar 498 milijard dolarjev (478 milijard evrov). Ameriški trgovinski primanjkljaj v menjavi s Kitajsko tako znaša več kot 336 milijard dolarjev (323 milijard evrov).

Ši Džinping je bil letos prvi kitajski predsednik, ki se je udeležil vsakoletnega srečanja zagovornikov globalizacije v Davosu. Pričakali so ga kot odrešitelja. | Foto: Reuters Ši Džinping je bil letos prvi kitajski predsednik, ki se je udeležil vsakoletnega srečanja zagovornikov globalizacije v Davosu. Pričakali so ga kot odrešitelja. Foto: Reuters

"Komunist" Ši Džinping postal junak globalistov

Na drugi strani je vzpona protekcionizma in ameriške trgovinske vojne proti Kitajski strah tudi države, ki imajo presežek v trgovanju s Kitajsko, na primer Nemčijo, ki je tudi naša največja gospodarska partnerica. 

Tudi prihod kitajskega predsednika Ši Džinpinga na letošnjo zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici lahko razumemo kot kitajsko iskanje zaveznikov v gospodarskem spopadu s Trumpovo Ameriko.

Kitajska zagovarja svetovno trgovino, a je hkrati protekcionistična

Ši Džinpinga, predsednika formalno komunistične države, so tako zagovorniki globalnega kapitalizma, prestrašeni in negotovi zaradi Trumpa, v svetovljanskem Davosu pričakali kot največjega zvezdnika in skorajda odrešitelja globalizacije. Ši Džinping jih je v govoru potolažil, saj je podprl globalizacijo in svetovno trgovino.

Toda po drugi strani je kitajsko priseganje na globalizacijo in svetovno trgovino dokaj neiskreno. Kitajska namreč podpira globalizacijo, kjer ji ustreza, na drugi strani pa je vse več očitkov, da hkrati izvaja protekcionizem, da bi lahko na kitajskem trgu zaščitila domača podjetja pred tujimi tekmeci.