Sreda, 11. 12. 2019, 4.00
4 leta, 11 mesecev
Se obeta nova katastrofa? Življenje severnih jelenov bi se lahko obrnilo na glavo. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
16
Na Arktiki so zaradi globalnega segrevanja in ekstremnih naravnih pojavov ogrožena življenja znamenitih severnih jelenov.
Švedski znanstveniki ugotavljajo, da se arktični krog segreva kar dvakrat hitreje kot Evropa, kar je življenje teh veličastnih živali popolnoma obrnilo na glavo.
Letošnje leto je bilo še posebej težko. Po intenzivnem dežju je pritisnil hud mraz, sneg je zapadel hitreje kot običajno, zato je v naravi hitro zmanjkalo hrane.
Zaradi ledu jeleni ne morejo zavohati lišajev
Le nekaj ur sončne svetlobe je pozimi deležna Laponska, ki leži znotraj arktičnega kroga na severu Skandinavije. Pastir severnih jelenov, domačin Niila Inga, nadzira prostrane ledene pašnike, te vse bolj ogrožajo spreminjajoče se vremenske razmere, ki so posledica globalnega segrevanja. Za jelene to pomeni veliko pomanjkanje hrane.
"Posledica dežja je plast ledu, severni jeleni pa zaradi tega ne morejo zavohati lišajev," je razložil Niila Inga.
V njegovi čredi je osem tisoč jelenov. Poletja preživljajo v gorovju ob norveški meji. Letos se jih je vrnila le polovica. Drugi so ostali v gorah, kjer je možnost za njihovo preživetje zelo majhna.
"Vse težje in težje je zanje iskanje hrane čez zimo. Če jim ne bomo poiskali primernejših območij, kjer si bodo lahko poiskali hrano, bodo severni jeleni umrli od lakote," je dodal Inga.
"Denarja ne želimo, saj z njim ne moremo kupiti boljšega vremena"
Gozdarjenje, elektrarne, plenilci, industrija in turisti. Vsi si želijo območij, kjer jeleni iščejo hrano. A te je vse manj, kmalu je ne bo več, pravijo domačini.
"Denarja ne želimo, saj z njim ne moremo kupiti boljšega vremena. Kot smo rekli, želimo, da Evropska unija ukrepa, in to takoj," je opozorila Sanna Vannar, pastirica severnih jelenov in predsednica Mladinske organizacije laponskih domorodcev.
Upajo, da jim bodo pri pritiskih na Evropsko unijo pomagali tudi podatki merilnih postaj. V boju proti podnebnim spremembam želijo združiti znanost in tradicijo.
"Te zemeljske površine uporabljajo za gozdarjenje in razvoj infrastrukture. Če želijo preživeti, se bodo morali braniti, taki podatki pa jim bodo pri tem pomagali," je pojasnil Ninis Rosqvist, vodja raziskovalne postaje v Tarfali.
Arktika se segreva kar dvakrat hitreje od zemeljskega povprečja. V švedskih gorovjih je razlika še večja, povprečna temperatura je v zadnjih 30 letih zrasla za tri stopinje Celzija.
16