Privatizacija socialne in zdravstvene mreže po Golobovem mnenju pot v pogubo

"Tudi če na prvi pogled zasebniki obljubljajo, da bodo sami prevzeli nase breme, ki bi ga morala nositi država, se kasneje pri izvajanju izkaže, da nase prevzamejo predvsem dobičke," je dejal Golob. Ko dobičkov ni, pa pozabijo na ljudi, kar se kaže na več področjih socialnega varstva in zdravstva, meni. Zato koalicija od prvega dne dela na krepitvi javnega sistema, verjame pa, da bodo to prepoznali tudi volivci.

Zaradi novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo po besedah premierja bistveno razširil nabor pravic, bo tudi dostopnost do socialne oskrbe starejših bistveno boljša, ker bodo "to breme prevzeli na državo", je zatrdil.

Poslanka SD Bojana Muršič je v poslanskem vprašanju izpostavila, da so težave avstrijskega podjetja SeneCura in špekulacije o morebitni prodaji njihovih domov za starejše v Sloveniji, razkrile sistemsko težavo, ko "država dolgotrajno oskrbo in socialno varstvo starejših prepušča zasebniku in trgu".

Ob tem je navedla, da je prejšnja vlada Janeza Janše oz. njen minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj iz vrst NSi, podelil veliko koncesij za izgradnjo domov. Zasebniki naj bi s prvim razpisom zagotovili skoraj 1300 dodatnih postelj, v drugem razpisu pa 1100. "Podjetje SeneCura je bilo eno izmed tistih podjetij, ki je na prvem razpisu uspelo dobiti največ koncesij za izgradnjo novih posteljnih kapacitet," je dodala.

Golob je poslanko dopolnil, da je bila od več kot 1200 podeljenih koncesij realizirana le polovica oz. 630. "Tako je, ko zaupaš, da bo zasebnik brez kakršnekoli garancije nekaj izpeljal," je pripomnil. Podjetje SeneCura je sicer ministrstvu za solidarno prihodnost zagotovilo, da se ne umika iz Slovenije in da bo izpolnilo vse obveznosti, ki jih je prevzelo. Zato Golob verjame, da bo ministrstvo poskrbelo, da se bo takšna zaveza tudi uresničila.

"Takrat, ko v tej vladi napovemo najbolj obsežne reforme kadarkoli in jih potem izpeljemo v dveh letih, nam opozicija očita, da smo prepočasni. Takrat, ko opozicija razpiše in podeli koncesijo, ki jo realizira 50 odstotno, pa se nihče ne spomni na to, kakšne so bile njihove obljube," je ob tem dodal.

Muršič je premierja vprašala tudi, ali ima država - v primeru, da bi prišlo do prodaje podjetja SeneCura, interes odkupiti zasebne domove s koncesijo ali pa jih vključiti v javno mrežo.

Golob na to sicer ni odgovoril, je pa zatrdil, da v tem mandatu niso podeljevali novih koncesij. So pa po njegovih besedah okrepili vlaganje države v modernizacijo, obnovo in izgradnjo novih kapacitet, kar bodo nadaljevali.

Zagotovil je še, da bo vlada vztrajala na poti reform in krepitve javne mreže, ker želijo, "da Slovenija ostane to, kar je zapisano v ustavi, socialna država". Vse ostalo pa bo imelo "odločen ne, še posebej divja privatizacija socialne in zdravstvene mreže" in na to bodo lahko najbolj ponosni, je sklenil.

Golob: Večina reform bo potrjenih v tem mandatu

Predsednik vlade Robert Golob je na današnji seji DZ zagotovil, da bo večina reform potrjenih v tem mandatu, ob čemer si za velik uspeh šteje, da so spremembe usklajene s socialnimi partnerji. Tako je premier odgovoril na očitke vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Anžeta Logarja, da vlada ni storila tistega, kar je obljubila volivcem.

"Napovedali ste, da bo leto 2025 reformno leto," je v poslanskem vprašanju spomnil Anže Logar, ob tem pa izpostavil, da je Robert Golob enako napovedal že za leto 2023. "Leto 2023 ni bilo reformno leto, bilo je nasprotje tega, na podlagi česa ste prepričani, da bo leto 2025 drugačno," je zanimalo Logarja.

Vladi je očital, da v zadnjem letu mandata hiti s spremembami, med katerimi pa se po njegovih besedah obetajo solarizacija najboljših kmetijskih zemljišč, omejevanje proste gospodarske pobude na področju oddaje turističnih kapacitet, večstomilijonski aneksi za gradnjo prometne infrastrukture, visok davek na nepremičnine, dvig upokojitvene starosti na 67 let, digitalizacija zdravstva in drugi krog davčnih sprememb.

Spomnil je tudi na neizpolnjene obljube iz koalicijskega sporazuma, med njimi centralizirano naročanje zdravstvenega materiala, poenostavitev davčne zakonodaje in profesionalizacijo nadzorne vloge svetov zavodov in depolitizacijo zdravstvenega sistema, "ki je še posebej aktualen zadnje dni ob izbruhu afere Karigador". "Kako kaže reformnim ukrepom, ki ste jih ljudem obljubili ob nastopu vlade, s sicer najmočnejšo koalicijsko večino v zgodovini države," je zanimalo Logarja.

Golob: V enem mandatu več reform, kot vse vlade v 20 letih skupaj

"Ta koalicija in ta vlada bo izpeljala v enem mandatu več reform kot vse ostale vlade v zadnjih 20 letih skupaj," je na očitke odvrnil Golob. Ponovil je, da so ob nastopu vlade napovedali, da je koalicijska pogodba pripravljena za dva mandata oz. da se bodo lotili reform, ki bodo dale rezultate v dveh mandatih. "Napovedali smo osem reform, nekatere namenoma zaostajajo, nekatere pa so že potrjene," je dejal.

Ob tem je izpostavil področje zdravstva, ki je za to vlado ključno, saj se je javni zdravstveni sistem zaradi neukrepanja prejšnjih vlad počasi, a načrtno razgrajeval. "S sprejemom novega paketa zakonodaje je te razgradnje konec," je dejal. Ocenil je, da je to največja reforma zdravstva v zgodovini Slovenije. Zato upa, da bodo vsi, "ki imate javni zdravstveni sistem ves čas v mislih in na jeziku," v sredo ob ponovnem glasovanju po vetu DS podprli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je po njegovih besedah "ključen za zdravje" državljanov. Golob je Logarju očital, da si prizadeva za privatizacijo zdravstva, za kar upa, da bo izpostavil tudi v predvolilnih soočenjih.

Logar je slednje ostro zavrnil. Hkrati je glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti izpostavil nasprotovanje stroke in spomnil, da sta posameznim členom nasprotovala celo dva ministra njegove vlade. Ob tem je za zakon, ki ne bo uveljavljen še naslednjih 18 mesecev, napovedan tudi ustavni spor. "Označevati tak zakon za osrednji reformni zakon je, roko na srce, neodgovorno s strani predsednika vlade," je dodal Logar.

Med reformami, ki so že ali pa se bodo še izvedle, je Golob nanizal tudi plačno reformo, reformo stanovanjske politike, reformo šolstva, "ki se že dve leti izvaja čisto po tiho", reformo znanosti, vlaganje v inovacije in pokojninsko reformo.

Reforme se po premierjevih besedah ne morejo izpeljati čez noč, ker je potrebno dolgotrajno usklajevanje s socialnimi partnerji, kar si šteje za velik uspeh, četudi so za usklajevanje osnutka pokojninske reforme potrebovali eno leto. "Nič hudega, zato bo pa reforma toliko bolj uspešna," je sklenil.

Logar je premierju očital, da so vse naštete reforme "narejene približno na pol ali pa še to ne". Goloba pa je vprašal še, ali je glede na to, da ga bremenita dve odprti zadevi, ki ju preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in da ga preiskuje Specializirano državno tožilstvo, "opravilno sposoben, da lahko izpelje zadane reforme". Če bo KPK ugotovila, da je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pa Logar verjame, "da boste sledili svoji navedbi, da boste v tem primeru odstopili kot predsednik vlade".

Golob glede medvrstniškega nasilja verjame v krepitev varnega učnega okolja

Predsednik vlade Robert Golob je na seji DZ na vprašanje poslanke NSi Ive Dimic v zvezi z medvrstniškim nasiljem odgovoril, da je treba na tem področju delovati kontinuirano. Izpostavil je predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je v medresorskem usklajevanju in katerega namen je krepitev varnega učnega okolja. Hkrati je poudaril pomen preventive.

Poslanka Dimic je spomnila na nove zgodbe o medvrstniškem nasilju in primere iz preteklih let. V odzivu na medvrstniško nasilje pred dvema letoma so celjski ravnatelji po njenih navedbah pozvali k spremembi zakonodaje, da se šolam omogoči učinkovito vzgojno delovanje in prepreči poseganje staršev v strokovne odločitve zaposlenih.

"Tudi v NSi smo predlagali, da imajo šole možnost nasilnega učenca umakniti iz šolskega okolja. Menimo tudi, da morajo storilci za svoja dejanja odgovarjati, tudi, če so mladoletni, in če je treba, tudi z mladoletniškim zaporom," je predloge povzela Dimic. Goloba je vprašala, zakaj še ni učinkovitih ukrepov, ki bi mladoletniško nasilje zajezili in otrokom omogočili varen šolski prostor, kar je pred meseci obljubil.

"Tudi mene pretresa vsakič posebej, ko vidim nasilje, še posebej med mladostniki in žal se večina tega nasilja, sploh tega, ki se najde na spletu, ne dogaja v šolah, ampak izven. To nič ne spremeni, da moramo na tem področju kontinuirano delovati," je dejal Golob. Ker medvrstniškega nasilja kazenska zakonodaja ne pokriva, kaznovanje mlajših od 14 let ni primerno. Dejal je, da je po mnenju stroke najbolj ustrezen način delovanja t.i. multidisciplinarni. S tem namenom iz kohezijskih sredstev financirajo projekt znotraj zavoda Hiša za otroke. Strokovnjaki z vseh področij naj bi dorekli, kako obravnavati to področje in posamični primer.

Po njegovem prepričanju pa se vse začne že bistveno prej, s preventivo. Na tem delajo v zadnjih dveh letih tudi s programi, ob tem je med drugim navedel kampanjo Radiotelevizije Slovenija Odpikajmo nasilje, v katero je vključena večina šol.

Predsednik vlade hkrati pričakuje od novele zakona o osnovni šoli, ki bo v naslednjih tednih medresorsko usklajen in potrjen na vladi, obravnavo tudi uporabe elektronskih naprav, kar po njegovem mnenju zelo vpliva tudi na medvrstniško nasilje.

Golob verjame, da bodo ravnatelji lahko prav na podlagi tega zakona bolje opolnomočeni pri soočanju s pojavi nasilja. Ob tem je poudaril, da je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že okrepilo šolski nadzor, prijav je več, ker "spodbujajo vse žrtve in očividce, da prijavljajo take primere, ki jih tudi učinkovito rešujemo".

Poslanka Svobode za Logarja zahtevala opomin

Logarjeve trditve so sprožile buren odziv v dvorani DZ. Opomin je za Logarja zahtevala poslanka Svobode Lena Grgurevič, saj da s tem, ko preizprašuje opravilno sposobnost premierja, ni kulturen. Obenem mu je očitala, da ga ni motilo, da je predsednik Logarjeve nekdanje stranke SDS Janez Janša pravnomočno obsojen in pred KPK "spoznan za odgovornega".

K spoštljivosti je pozvala tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Pozvala je, naj poslanci ne klepetajo, medtem ko govori predsednik vlade ali drugi poslanci. Ob tem je izpostavila poslanko SDS Anjo Bah Žibert, ki je od predsednice DZ zahtevala opravičilo, saj da ni klepetala. "Tukaj pred zborom me pa ne boste izpostavljali brez kakršnekoli podlage, zato ker potem bo pa res že kdo posumil, kaj je z opravilno sposobnostjo v tem DZ," je dodala.

Golob: Slovenija uspešna pri črpanju evropskih sredstev

Slovenija je po Golobovih besedah uspešna pri črpanju evropskih sredstev. V preteklem programskem obdobju jih je počrpala v celoti, enako je napovedal za aktualno programsko obdobje. Je pa izpostavil, da je bil tempo črpanja v prvih letih v Sloveniji vedno nekoliko počasnejši.

"Dejstvo je, da je imela Slovenija v tem mandatu na razpolago največ sredstev, a obenem največ obveznosti, saj se je eno programsko obdobje zaključevalo, drugo pa začenjalo. Vmes smo imeli še poplave, zaradi katerih smo dobili sredstva iz solidarnostnega sklada, izvaja se še načrt za okrevanje in odpornost," je v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Breznika (SDS) pojasnil premier.

Opozicijski poslanec je namreč ocenil, da Slovenija pri črpanju evropskih sredstev v programskem obdobju 2021-2027 ni uspešna. Da gre "res vse narobe", po njegovih besedah kažejo tudi podatki Evropske komisije.

"Vse to se izvaja v resnici bistveno bolj učinkovito, kot se želi prikazati," je Brezniku odgovoril Golob. "Preteklo programsko obdobje, ki se je zaključevalo v tem mandatu, je bilo počrpano več kot stoodstotno, sliši se čudno, ampak bilo je počrpano v celoti," je zagotovil in izpostavil, da je ključno, koliko sredstev se počrpa do konca.

Že čez mesec in pol bodo po Golobovih besedah podatki za Slovenijo drugačni. "Gre enostavno za to, da se je v prvih letih v Sloveniji vedno črpalo nekoliko počasneje. Že v mesecu in pol se bo pokazalo, da je tempo črpanja bistveno narasel. Se vam zahvaljujem za skrb, ampak ta skrb je v resnici odveč," je ponovil Golob.

Slovenija ima sicer iz programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 na voljo 3,2 milijarde evrov, z možnostjo koriščenja do leta 2029.

Z minuto molka so se poklonili papežu

V državnem zboru so se ob začetku seje z minuto molka poklonili papežu Frančišku, ki je po 12 letih na čelu katoliške cerkve umrl v ponedeljek. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ga je pred tem označila za izjemnega človeka in borca za mir.

"Na velikonočni ponedeljek je po 12 letih na čelu katoliške cerkve umrl papež Frančišek - izjemen človek, velik borec za mir, za sožitje med različnimi narodi, med različnimi religijami, njegova sporočila pa so bila žal velikokrat preslišana," je dejala predsednica DZ.

Po minuti molka je Klakočar Zupančič še dodala, naj papež Frančišek "počiva v miru in naj njegova dobrota sije nad nas še naprej".

Novela zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo po skrajšanem postopku

Poslanci so s 47 glasovi za in 33 proti sprejeli sklep, da bodo predlog novele zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo obravnavali po skrajšanem postopku. Takšna je bila že odločitev kolegija predsednice DZ, a so v SDS predlagali, da DZ o tem še enkrat odloči, saj da gre za tako pomembno vprašanje, da bi ga morali obravnavati po rednem postopku.

Novice "Papež je bil priljubljen tudi med muslimani"

Trendi Kralj vseh kraljev

Novice Kdo je lani največ privarčeval, kdo največ zapravil?