Oranžna revolucija v Ukrajini je leta 2004 v ospredje potisnila Viktorja Juščenka in Julijo Timošenko. Kdo bi bil lahko prvi obraz tokratnih protestov, ki so vse bolj podobni revoluciji?
Upor – nekateri so ga že poimenovali revolucija dostojanstva – proti ukrajinski vladi predsednika Viktorja Janukoviča, ki je vse leto govoril, da bo z EU podpisal dogovor o približevanju, v zadnjem času pa si je zaradi pritiskov Moskve premislil in se odločil za tesnejše (gospodarske) vezi z Rusijo, je na ulice pognal številne različne skupine ljudi, v ospredje pa postavil pletoro opozicijskih voditeljev. Nekateri med njimi so zelo dejavni v javnosti, drugi delujejo bolj iz ozadja.
Vitalij Kličko
Zunaj Ukrajine trenutno najbolj znana oseba iz vrst opozicije. Boksarski šampion, 42-letni Vitalij Kličko, se je v politiko podal po začasni športni upokojitvi leta 2005, ko se je neuspešno potegoval za mesto župana Kijeva. Aprila 2010 je prevzel vodenje stranke UDAR (udarec) – Ukrajinska demokratična zveza za reforme –, ki ima v radi 40 sedežev, enega od njih zaseda Kličko. Leta 2015 se namerava potegovati za mesto predsednika države.
Kličko, ki je med boksarsko kariero dolgo živel v Nemčiji, ni povezan z oranžno revolucijo ali nepriljubljeno vlado, ki ji je sledila, je pa oster kritik Janukoviča. Že septembra je predsednika pozival k odstopu, če ne bo podpisal dogovora z EU. Evropo vidi kot model za razvoj Ukrajine.
Juri Lutšenko
Reformist, ki je pomagal voditi oranžno revolucijo, je bil notranji minister v prejšnji vladi. Ko je Janukovič, poraženec oranžne revolucije, leta 2010 zmagal na predsedniških volitvah, so danes 48-letnemu Lutšenku kmalu sodili zaradi zlorabe oblasti in poneverb. Njegov primer je v EU in ZDA izzval ostre kritike zaradi "selektivne pravice" v Ukrajini. V zaporu je preživel nekaj manj kot dve leti, preden ga je Janukovič aprila letos pomilostil.
Lutšenko je priznal, da je bilo na milijone Ukrajincev razočaranih po oranžni revoluciji, da pa je zdaj prišel čas, da revolucijo izvedejo prav.
Arsenij Jatsenjuk
Voditelj parlamentarne stranke Stranka očetnjave, ki jo je ustanovila Julija Timošenko. 39-letni Jatsenjuk je bil v različnih obdobjih minister za gospodarstvo in zunanji minister v vladah Timošenkove.
Vedno se je predstavljal kot načelni reformist, ki se je občasno znašel v navzkrižju s Timošenkovo zaradi politike. Leta 2010 se je proti njej in Janukoviču potegoval za mesto predsednika.
Julija Timošenko
Zaradi zlorabe oblasti so danes 54-letno nekdanjo premierko leta 2011 obsodili na sedemletno zaporno kazen, trenutno je zaradi bolezni v zaporniški bolnišnici. EU, ki se sklicuje na "selektivno pravico", zahteva njeno izpustitev, kar pa Janukovič ne namerava storiti.
Med oranžno revolucijo pred devetimi leti je postala izredno priljubljena. Njena dva mandata na čelu vlade sta bila polna težav in zapletov. Njeni privrženci so vneti, prav tako njeni sovražniki.
Pred dnevi je končala gladovno stavko, ki jo je začela zaradi nepodpisa pridružitvenega dogovora z EU.
Patriarh Filaret
Vodja ukrajinske ortodoksne cerkve je s svojo moralno avtoriteto podprl protestnike. Ko je policija pretepla in lovila skupino demonstrantov, so jim pravoslavni menihi dali zatočišče v zgodovinskem samostanu.
Filaret se zaveda dominance Rusije in njene ortodoksne cerkve ter si želi tesnejših vezi z Evropo.
Trije nekdanji predsedniki ter oligarhi
Leonid Kravčuk, Leonid Kučma in Viktor Juščenko so v skupni izjavi izrazili simpatije s protestniki in opozorili, da vlada izgublja nadzor nad situacijo. Nihče od njih nima večje podpore ljudi, je pa Kučma tast vplivnega tajkuna Viktorja Pinčuka, čigar nasprotovanje Janukovičevi vladi bi lahko bilo pomembno.
Pinčuk je še najglasnejši kritik Janukoviča med vsemi ukrajinskimi oligarhi. Dmitro Firtaš je globoko vpleten v plinske posle in sovražen do Timošenkove. Čeprav naj bi bil "naravni zaveznik" Janukoviča, naj bi imel vezi s stranko UDAR, kar pa ta zanika. Oligarh Rinat Ahmetov, baron premoga iz regije Doneck, je bil najbližji Janukoviču, vendar se je umaknil iz politike.