Ratko Mladić se ni izrekel o krivdi

Mladić, ki se je skoraj 16 let skrival pred roko pravice, je pred sodnike v Haagu stopil dopoldne ob 10. uri. Obtožnica ga v 11 točkah bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH in genocida v Srebrenici, kjer je bilo leta 1995 ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Tudi pred sodiščem se je predstavil kot general Sodniki so Mladića pozvali, naj potrdi svojo identiteto, kar je tudi storil in se predstavil kot general Ratko Mladić. Popravil je tudi navedbe glede svojega rojstva in povedal, da se je rodil leta 1943 na jugovzhodu Bosne in Hercegovine, medtem ko je doslej za datum njegovega rojstva večinoma veljal 12. marec 1942. "Sem težko bolan človek" Vprašali so ga tudi, ali je prebral obtožnico in ali razume, česa je obtožen, nakar je Mladić, ki je videti občutno bolje kot ob aretaciji, povedal, da je težko bolan človek in da potrebuje več časa. Omenil je tudi stres in prosil za potrpežljivost.

Podrobnosti o svoji bolezni ni navedel, po četrtkovih navedbah njegovega odvetnika v Srbiji Miloša Šaljića pa se je pred dvema letoma zdravil zaradi raka limfnega sistema. Srbska tiskovna agencija Beta pa je medtem poročala, da Mladić nima več raka. To so pokazale zdravniške preiskave, ki so jih izvedli v bolnišnici zapora, potem ko je Srbija Mladića haaškemu sodišču izročila 31. maja, je povedal vir v Haagu.

Ne želim slišati "niti ene črke, niti ene besede" Mladić, ki je ob začetku obravnave salutiral z levo roko, prav tako ni želel, da bi mu na glas prebrali obtožnico in dejal, da ne želi slišati "niti ene črke, niti ene besede", a je sodnik Alphons Orie vseeno prebral povzetek. Mladićev odvetnik Aleksandar Aleksić je sicer potrdil, da je šel z njim skozi obtožnico in da ni imel občutka, da je Mladić ne razume.

Obtožbe je označil za "gnusne" Po koncu branja obtožnice se Mladić ni izrekel o krivdi. Namesto tega je obtožbe označil za "gnusne" in dejal, da za izrek o krivdi potrebuje več kot trideset dni, kakor določa zakonski rok, da preuči "pošastne besede, ki jih še nikoli ni slišal".

Sodniki, ki sodijo Mladiću, so Nemec Christopher Flügge, Nizozemec Alphons Orie in Južnoafričan Bakone Justice Moloto.

Haaškega obtoženca so aretirali 26. maja 69-letnega Mladića so srbske varnostne sile 26. maja aretirale v vojvodinski vasi Lazarevo, po zavrnitvi pritožbe na izročitev pa ga je Beograd v torek izročil Haagu, kjer čaka na sojenje v zaporu haaškega sodišča v Scheveningnu.

Srbija naj bi v Scheveningen poslala svoje zdravnike Srbski minister za zdravje Zoran Stanković pa je medtem sporočil, da bo srbsko ministrstvo za zdravje v zapor haaškega sodišča v Scheveningnu verjetno poslalo skupino zdravnikov. Kot je pojasnil, je ministrstvo prejelo tovrstno zahtevo od "nekaj haaških obtožencev" in jo sedaj preučuje. "Verjetno bomo v prihodnosti poslali ekipo zdravnikov, ki bo skupaj z zdravniki zapora v Scheveningnu ugotovila zdravstveno stanje vseh obtožencev, ki to želijo. Vsekakor tudi Ratka Mladića," je dodal Stanković, sicer Mladićev prijatelj.

Začetek sojenja spremljali sorodniki žrtev Srebrenice Preživele žrtve Srebrenice so v Sarajevu skupaj spremljale televizijski prenos začetka sojenja na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Kot je dejala predsednica združenja Ženske Srebrenice Hajra Čatić, so bili pretreseni, ko so Mladiću brali obtožbe v zvezi s Srebrenico, on pa se je medtem "smehljal in praskal po glavi".

"Njegovo vedenje je tudi danes nesramno in brezobzirno," je dejala Čatićeva. Izrazila je bojazen, da se bo sojenje Mladiću zavleklo. "Če mu bodo ugodili v vsem, ta proces ne bo imel konca in me matere ne bomo dočakale sodbe," je dejala Čatićeva.

"Za Mladića ne obstaja primerna kazen" Obenem je bila prepričana, da za "Mladića in njegova hudodelstva ne obstaja primerna kazen, ženskam iz Srebrenice pa je najpomembnejše, da mu sodijo za genocid v celotni BiH in ne samo v Srebrenici". Po njenem mnenju Mladić ne potrebuje dodatnega časa za preučitev obtožnice, saj se jo je "gotovo naučil na pamet v času skrivanja".

Nekatere vdove in matere so odpotovale celo v Haag Članice združenja Srebreniške matere, ki so ob začetku sojenja Mladiću odpotovale v Haag, pa so ob tem, ko so ponovno videle obtoženca za umor njihovih najbližjih, izrazile jezo in bolečino. Munira Šubašić je Mladiću že zrla v oči, ko ga je prosila, naj pusti njenega moža in sina pri življenju.

Šubašićeva je izrazila upanje, da bo preživel sojenje, tako da bo pravici zadoščeno. A čeprav je tudi Mladić sam na obravnavi dejal, da želi preživeti sojenje in dočakati dan, ko bo spet svoboden, se preživeli vojne bojijo, da je morda preveč bolan, da bi dočakal konec sojenja. To naj bi po pričakovanjih trajalo več let.

"Če umre brez obsodbe, bo to naša zmaga" Povsem drugače kot sorodniki žrtev Srebrenice so se na začetek sojenja odzvali bosanski Srbi. Ob tem ko se nekaterim "para srce", ko ga gledajo v Haagu, drugi celo menijo, da bi bilo zanj bolje, če bi umrl, kot pa bil obsojen. "Če umre brez obsodbe, bo to naša zmaga," je bil prepričan 55-letni prebivalec Banja Luke.

Hrvaška želi razširiti obtožnico Hrvaška premierka Jadranka Kosor je ob tem napovedala, da namerava Hrvaška vztrajati pri razširitvi obtožnice proti Mladiću z vojnimi zločini na Hrvaškem. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je sicer v sredo dejal, da tožilstvo obtožnice ne namerava širiti na zločine na Hrvaškem. Kosorjeva je kljub temu dejala, da namerava hrvaška vlada na seji prihodnji teden odločiti o tem, da ponovno pošlje "vso zbrano dokumentacijo" haaškemu tožilcu.

Van Rompuy: Prijetje Mladića za Srbijo zelo pomemben korak v pravo smer Prijetje nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov Mladića in njegova izročitev Mednarodnemu sodišču za vojne zločine je po besedah predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya za Srbijo pomemben korak v pravi smeri oziroma celo "še več od tega".

Kot je Belgijec na čelu Evropskega sveta dejal ob koncu obiska v Sloveniji, mora Srbija za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji izpolniti vse zastavljene pogoje, a je bilo prijetje Mladića in njegova izročitev Haagu bistven pogoj. Da je bila s tem odstranjena velika ovira na srbski poti v unijo, so pred tem zagotavljali že drugi vidni predstavniki unije.