Po sončnem zahodu se za muslimane po vsem svetu znova začenja sveti mesec ramadan.
Deveti mesec muslimanskega koledarja, v katerem verniki izpolnjujejo dolžnost posta, bo v svetu letos drugačen zaradi t.i. arabske pomladi, ki se je rodila v začetku leta v Severni Afriki, v Sloveniji pa bo minil v pričakovanju začetka gradnje prve džamije.
Mesec Korana in odrekanja
V času postnega meseca se muslimani od zore do sončnega zahoda odrekajo hrani in pijači, pa tudi vsem strastem ter grdim mislim in besedam. To je čas, ko se posvečajo razmišljanju o življenju in preizkušajo svojo pripravljenost odreči se lagodnosti življenja. Na ta način naj bi razumeli, da so dobrine in premoženje le sredstvo za in ne cilj življenja. Ramadan je poleg tega mesec Korana, ko naj bi se muslimani intenzivno posvečali branju in razlagi njihove svete knjige.
V ponedeljek prvi dan posta
Ramadan se začenja danes po sončnem zahodu, prvi dan posta pa bo v ponedeljek. Trajal bo 29 dni, 30. avgusta pa se začenja tridnevni ramadanski bajram, so pojasnili v slovenski islamski skupnosti. Muslimanski koledar se sicer ravna po luninih menah, zato se začetek svetega meseca v primerjavi z gregorijanskim koledarjem vsako leto premika.
Ramadan pri nas v znamenju izgradnje džamije
V slovenski islamski skupnosti ob letošnjem ramadanu sicer poudarjajo, da vanj vstopajo z razpisanim in objavljenim mednarodnim projektnim natečajem za islamski verski in kulturni center v Ljubljani. Ta je bil namreč objavljen 30. junija in bo odprt do začetka oktobra. Kot ob tem ugotavljajo, bo tudi letos v času ramadana beseda tekla o izgradnji džamije.
Vse ramadanske aktivnosti v Ljubljani se bodo tokrat odvijale na zemljišču predvidene izgradnja džamije, bo pa islamska skupnost svoje programe izvajala še v 18 drugih krajih - Kranju, Kamniku, Škofji Loki, Tržiču, na Jesenicah, v Postojni, Ajdovščini, Novi Gorici, Sežani, Kopru, Izoli, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju in Mariboru.
Letošnji ramadan po svetu bodo medtem zaznamovale ljudske vstaje, ki so pretresle in še pretresajo vrsto arabskih držav od Tunizije pa do Sirije. Letošnji ramadan - potem ko ga je v minulih letih vse bolj prežemalo potrošniško razmišljanje, kar je med drugim vodilo v vse bolj obilne in razkošne večerne obede, s katerim muslimani vsak dan prekinejo post, imenovane iftar - se bo znova bolj približal svojim osnovnim načelom odpovedovanja in razmišljanja.
Potrošniške mrzlice letos ni zaslediti
V Egiptu in Tuniziji te dni ni zaslediti za minula leta običajne potrošniške mrzlice, saj so cene visoke, denarnice pa, tudi zaradi manj turistov, vse bolj prazne.
Mučeništvo v času ramadana ima prav posebno težo
Kako bo ramadan vplival na konflikta v Libiji in Siriji, je težko napovedovati, a kot opozarja nekateri, so nasprotniki režimov Moamerja Gadafija in Bašarja al Asada globoko verni, mučeništvo v času ramadana pa ima v islamu prav posebno težo. Poleg tega v Siriji najmnožičnejši protesti praviloma potekajo po petkovih tradicionalnih molitvah, v času ramadana pa se verniki v mošejah zbirajo vsak dan in ne le ob petkih.