"Putin da 50 milijard za Soči, za spomenik genocidu ne najde drobiža"

Smrtonosni eksploziji v Volvogradu decembra lani, lov za morebitnimi tako imenovanimi črnimi vdovami, ki naj bi pripravljale samomorilske napade v Sočiju med olimpijskimi igrami, ter grožnje, ki jih domnevni islamski ekstremisti namenjajo tudi športnikom, so v dneh pred začetkom 22. zimskih olimpijskih iger opozorili na nemirni severni Kavkaz.

Kot pravi novinar Branko Soban, nekdanji dopisnik Dela iz Moskve, bodo olimpijske igre v Sočiju prve v zgodovini, ki bodo pravzaprav na vojnem območju: "Na Kavkazu vojna traja že štiristo let. Spomniti je treba in v narodovem spominu tega ni mogoče izbrisati, da je že carska Rusija začela prodirati na severni Kavkaz, ki je izjemno geostrateško pomemben, tam so namreč je križišče treh imperijev, ruskega, turškega in iranskega."

Sedemdeset kavkaških narodov Severni Kavkaz je ena od najbolj kulturno raznolikih regij na Zemlji. Nekatere države, kot so Gruzija, Armenija in Azerbajdžan, so po razpadu Sovjetske zveze dosegle neodvisnost, druge, kot so Abhazija, Južna Osetija in Gorski Karabah, je kot neodvisne priznala le peščica držav.

Večina od sedmih ruskih avtonomnih republik v severnem Kavkazu – Adigeja, Karačaj-Čerkezija, Kabardino-Balkarija, Severna Osetija, Ingušetija, Čečenija in Dagestan – si prizadeva za neodvisnost. V vseh razen v Severni Osetiji živijo muslimani. V vseh sedmih je skupaj 70 kavkaških narodov.

Uničujoči čečenski vojni Leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze je čečenski predsednik Džohar Dudajev razglasil neodvisnost Čečenije. Država je bila de facto neodvisna do leta 1994, ko je ruska vojska okupirala Čečenijo, kar je sprožilo prvo čečensko vojno, ki se je končala dve leti pozneje. Dudajev je med vojno umrl. Z umikom ruske vojske so Čečeni uživali tehnično neodvisnost do leta 1999, ko so čečenski separatisti pod vodstvom Šamila Basajeva napadli sosednjo rusko republiko Dagestan. Ruska vojska je spet okupirala Čečenijo in začela se je druga čečenska vojna, prav tako uničujoča kot prva.

Čečenski separatisti z Aslanom Mashadovim so zbežali v gore in začeli gverilsko vojno, ki traja še danes. Oktobra 2007 so separatisti in Kavkaška fronta pod vodstvom Doka Umarova, nekdanjega predsednika Čečenske republike Ičkerija (države, ki so jo razglasili separatisti v Čečeniji), razglasili vse regije od Karačaj-Čerkezije do Kaspijskega morja za del svojega Kavkaškega emirata. Umarov se je razglasil za prvega emirja.

Devetdeset odstotkov Čerkezov živi v diaspori Gre za ozemlje, ki so ga v 18. stoletju zavojevali Rusi in večino Kavkazcev izgnali proti Turčiji, Bolgariji, Siriji in Jordaniji. Carska Rusija je bila krvavo vojno tudi s Čerkezijo, neodvisno tvorbo, katere glavno mesto je bil ravno Soči. Letos bo minilo 150 let od konca vojne, ki se je končala na Krasni poljani. "V ruščini to pomeni Rdeča poljana, takšno ime pa je dobila zato, ker je bila tako prepojena s krvjo. Tam so pobili 600 tisoč Čerkezov, tiste, ki so preživeli, pa so deportirali čez morje v Turčijo oziroma v Osmanski imperij," pripoveduje Soban.

Čerkezi so edinstven narod, saj jih več kot 90 odstotkov živi v diaspori. V Adigeji, Karačaj-Čerkeziji in Kabardino-Balkariji jih živi okoli 700 tisoč, pet milijonov in pol pa v diaspori. "Ta diaspora opozarja, da Putin da 50 milijard za olimpijske igre, za en spomenik genocidu in deportacijam pa ne najde drobiža."

Kavkaška Silicijeva dolina Po krutih čečenskih vojnah sredi in konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je v Kremlju nastavljeni čečenski voditelj Ramzan Kadirov prestolnico Grozni moderniziral in ustvaril bleščeče mesto. Nekaj podobnega poskuša Rusija narediti na širšem območju severnega Kavkaza. Leta 2011 je ruska vlada predstavila načrt o kavkaški različici Silicijeve doline. Na stran je dala 32 milijard rubljev (690 milijonov evrov), da bi v nemirni regiji ustvarili priložnosti za gospodarski razvoj, le da naj bi se v kavkaški Silicijevi dolini osredotočili na surovine.