Torek,
2. 9. 2014,
7.46

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Vladimir Putin Kijev invazija Ukrajina

Torek, 2. 9. 2014, 7.46

7 let, 1 mesec

Putin: Če bi hotel, lahko Kijev zavzamem v dveh tednih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi se evropskim voditeljem na nedavnem srečanju v Minsku hvalil, da lahko njegove sile zavzamejo ukrajinsko prestolnico Kijev v dveh tednih, če bi hotel.

Putin naj bi to povedal predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu med pogovori o ukrajinski krizi, poroča italijanska La Repubblica. Ruski predsednik naj bi tako namignil, da bi bila invazija na Kijev lahko posledica morebitnih novih evropskih sankcij proti Moskvi. Putinove besede Barrosu med telefonskim pogovorom je po pisanju nemškega Spiegla potrdil predstavnik Kremlja Jurij Ušakov, a dodal, da so Putinove besede vzete iz konteksta in da imajo povsem drugačen pomen.

Evropski voditelji so na vrhu v Bruslju pretekli konec tedna Rusiji dali teden dni časa, da spremeni svoje stališče o Ukrajini, ali pa bodo zaostrili sankcije. Putin je nato evropske voditelje pozval k zdravi pameti glede sankcij.

Velika vojna Ukrajinski obrambni minister Valerij Heletej je Rusijo obtožil, da je sprožila "veliko vojno", ki bi lahko škodovala na deset tisoče ljudem. "Na naš prag je prišla velika vojna, takšna, kakršne Evropa ni videla od druge svetovne vojne. V tej vojni se izgube ne bodo štele v stotinah temveč v tisočih, celo na deset tisočih mrtvih," je zapisal na svojem profilu na Facebooku.

Rusija vseskozi zanika, da s svojimi enotami in orožjem pomaga proruskim upornikom. Rusko zunanje ministrstvo se je na besede ministra Heleteja odzvalo z besedami, da je "težko verjeti, da lahko kaj takega izjavi obrambni minister civilizirane države".

Natova enota za hitro posredovanje Zaradi zaostrovanja krize v Ukrajini, kjer se proruski separatisti na vzhodu države borijo proti ukrajinskim silam, je severnoatlantsko zavezništvo Nato sporočilo, da bo zgradilo novo enoto za hiter odziv, ki naj bi štela do štiri tisoč vojakov in bi lahko na vzhod Evrope prišla v 48 urah, da bi se odzvala na morebitno rusko agresijo.

Generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen je ob tem dejal, da se Nato sooča s številnimi krizami na svojih južnih in vzhodnih mejah, ki lahko vsak trenutek izbruhnejo. Voditelji zavezništva naj bi se na prihajajočem vrhu v Walesu dogovorili glede nove sile.

Da za ukrajinsko krizo ne obstaja vojaška rešitev sta poudarila tako generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun kot prihodnja visoka evropska zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini. Italijanka, ki sicer velja za naklonjeno Rusiji, je dejala še, da Rusije zaradi njene vloge v ukrajinski krizi ne vidi več kot strateške partnerice EU. Napovedala je, da bo v petek padla odločitev o novih sankcijah proti Rusiji.

Obamovo sporočilo Rusiji Napad na eno članico Nata, je napad na vse, pa Rusiji sporoča predsednik ZDA Barack Obama, ki prihaja v Talin na srečanje z voditelji baltskih članic Nata. Te so zaradi zgodovinske izkušnje z Moskvo posebej nervozne zaradi dogajanja v Ukrajini. Obamov sredin obisk v estonski prestolnici je mišljen tudi kot jasno sporočilo Rusiji, naj pusti Baltik pri miru.

Avstralija bi izključila Putina Avstralija resno razmišlja o možnosti, da bi Putina izključila iz naslednjega vrha skupine držav G20, ki bo novembra v Brisbanu. A ker Avstralija te odločitve ne more sprejeti sama, mora sprva o tem prepričati ostale članice.

Rusija se je že odzvala ogorčeno. "Vsi poskusi, da gospodarske teme vrha zamenjajo za političen škandal, so popolnoma neresne," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.