Pusićeva: Slovenija bo pravočasno ratificirala pogodbo

Pusićeva je ob tem povedala, da se bo po vsej verjetnosti že to nedeljo sestala s Tonetom Kajzerjem, novim slovenskim pogajalcem za spor glede Ljubljanske banke (LB). "Ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe se bo zgodila in (Slovenija) ne bo zadnja med članicami, ki jo bo ratificirala," je poudarila Pusićeva. Ob tem je še povedala, da sta že z slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem prišla blizu rešitve, da pa je zaradi notranjepolitičnih razlogov Slovenija svojega pogajalca zdaj zamenjala. Hrvaška tovrstnih razlogov nima, zato brez sprememb nadaljuje pogajanja, je še povedala Vesna Pusić.

Svojo odločitev o menjavi glavnega pogajalca je slovenski premier Janez Janša utemeljil s tem, da stranka DeSUS zapušča vladno koalicijo in da z imenovanjem novega pogajalca zagotavlja kontinuiteto v pogovorih.

V Evropskem parlamentu pozivi, naj Slovenija pravočasno ratificira hrvaško pristopno pogodbo V Evropskem parlamentu je bilo med razpravo o Hrvaški spet slišati pozive Sloveniji, naj pravočasno ratificira hrvaško pristopno pogodbo, in opozorila, da dvostranska vprašanja, kot je LB, ne smejo ovirati pristopnega procesa. Evropski poslanci iz Slovenije so bili optimistični, da bo problem LB-ja rešen in pogodba ratificirana pravočasno. "Nihče ne dvomi o pripravljenosti Hrvaške na vstop v EU 1. julija letos … Veseli me, da se vsi strinjamo, da bi morale preostale tri članice pogodbo ratificirati čim prej," je razpravo zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta povzel avtor poročila o Hrvaški, evropski poslanec s Češke Libor Rouček. "Odlični odnosi" med Hrvaško in Slovenijo so bistveni, saj sta državi vzor za vse druge države na Zahodnem Balkanu, je še poudaril.

Tudi več drugih evropskih poslancev – med njimi tudi nekaj hrvaških opazovalcev, ki so lahko sodelovali v razpravi – je Slovenijo pozvalo k pravočasni ratifikaciji pristopne pogodbe in opozorilo, da dvostranska vprašanja, kakršno je LB, ne smejo ovirati pristopnega procesa. Oglasili so se tudi trije evropski poslanci iz Slovenije – Ivo Vajgl (Alde/Zares), Tanja Fajon (S&D/SD) in Lojze Peterle (EPP/NSi). Trojica je sicer k Roučkovemu poročilu vložila skupaj 19 od 62 dopolnil; Fajonova devet, Peterle šest, Vajgl pa štiri. Vsi trije so bili optimistični, da bo problem LB-ja rešen in hrvaška pogodba ratificirana pravočasno.

Popristopnega mehanizma za nadzor in boj proti korupciji na Hrvaškem ne bo Veliko prahu je že pred današnjo razpravo na Hrvaškem dvignil predlog evropske poslanke iz Romunije Monice Luise Macovei, naj EU za Hrvaško vzpostavi popristopni mehanizem nadzora boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izvajanja reforme sodstva. Tako hrvaški opazovalci kot drugi evropski poslanci, vključno s poročevalcem, so njen predlog zavrnili. Podoben mehanizem je EU prvič in do zdaj edinkrat uvedla za Romunijo in Bolgarijo, za Hrvaško pa ga ni predvidela, ker meni, da je bila država za razliko od trenutno najmlajših članic unije že pred pristopom dovolj nadzorovana. Iz Hrvaške je bilo v odzivu na to dopolnilo pred današnjo razpravo slišati užaljene besede, češ da Romunija res ni država, ki bi ji lahko solila pamet o korupciji.

Odbor bo o poročilu glasoval v torek. Resolucija Evropskega parlamenta, ki jo mora najprej potrditi pristojni odbor, nato pa še evropski poslanci na plenarnem zasedanju, ni zavezujoči dokument. A na koncu Hrvaška za vstop v EU poleg soglasja vseh članic potrebuje tudi blagoslov parlamenta. Ta ni pod vprašajem, saj slovenska južna soseda v parlamentu že vseskozi uživa veliko podporo.