Sreda, 4. 10. 2017, 7.03
7 let, 1 mesec
Katalonci nameravajo samostojnost razglasiti v ponedeljek #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,30
2
Predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je v pogovoru za britanski BBC napovedal, da bo Katalonija neodvisnost razglasila v prihodnjih dneh. Hkrati je opozoril, da bi bilo morebitno posredovanje vlade v Madridu napaka.
Puigdemont je v torkovem pogovoru dejal, da bo vlada ukrepala ob koncu tedna ali v začetku prihodnjega tedna. Potrdil je tudi, da trenutno ni nobenih stikov med špansko in katalonsko vlado. To je bil njegov prvi pogovor po nedeljskem referendumu in tik pred tem, ko je imel španski kralj Felipe VI. televizijski nagovor naroda, poroča BBC.
Včerajšnjih protestov proti policijskemu nasilju ob nedeljskem referendumu se je sicer udeležilo 700 tisoč ljudi.
Novinar: Vasja Čepič/Video: Planet TV
Španska sodnica Carmen Lamela je proti načelniku katalonske policije uvedla preiskavo zaradi domnevnega upora pred nedeljskim referendumom o neodvisnosti Katalonije. Kot je sporočil neimenovani predstavnik sodišča, je sodišče Josepa Luisa Trapera in še tri osumljence za petek pozvalo na zaslišanje.
Po navedbah predstavnika sodišča četverici osumljencev očitajo "kaznivo dejanje upora ... v zvezi z zborovanji in demonstracijami, s katerimi naj bi španskim oblastem s silo preprečili izvajanje njihovih dolžnosti. Po španski zakonodaji je za kaznivo dejanje upora, ki ga zagreši predstavnik oblasti, predvidena kazen do 15 let zapora.
Španske oblasti očitajo katalonski policiji, da ni zadosti hitro posredovala za pomoč civilni gardi ter da na nedeljskem referendumu, ki je za Madrid nezakonit, ni preprečila odprtja volišč.
Obtožbe se nanašajo na nemire v Barceloni 20. in 21. septembra, potem ko so španske varnostne sile v prizadevanjih za preprečitev referenduma izvedle racije v prostorih katalonske regionalne vlade. Racije in aretacije predstavnikov regionalne vlade so v katalonski prestolnici sprožile množične proteste, Madrid pa katalonski policiji očita, da v njih ni posredovala.
Španski kralj: Katalonski voditelji delujejo zunaj vladavine prava
Španski kralj Felipe VI. je v sinočnjem prvem odzivu na dogajanje ob referendumu o neodvisnosti Katalonije dejal, da katalonski voditelji delujejo "povsem zunaj vladavine prava in demokracije". Kot je dodal, je treba obraniti ustavni red Španije.
Španski kralj Felipe VI. je v ostrem televizijskem nagovoru državljanom dejal, da je končni cilj katalonskih voditeljev po izvedbi referenduma, ki so ga španske oblasti prepovedale, "nezakonita razglasitev neodvisnosti".
"Skušali so zlomiti enotnost Španije. Takšno neodgovorno ravnanje bi lahko ogrozilo gospodarsko in socialno stabilnost Katalonije ter vse Španije," je posvaril kralj v kratkem, a zelo ostrem televizijskem nagovoru naroda.
Po referendumu, na katerem se je več kot 90 odstotkov udeležencev izreklo za neodvisnost Katalonije, se je Španija po besedah kralja znašla v skrajno težkem položaju, država pa mora ukrepati, da zagotovi ohranitev ustavnega reda.
Kot je dodal, je končni cilj katalonskih voditeljev po izvedbi referenduma, ki so ga španske oblasti prepovedale, "nezakonita razglasitev neodvisnosti".
Glede na to "je odgovornost na zakonitih državnih oblasti, da zagotovijo ustavni red, normalno delovanje institucij ter spoštovanje vladavine prava in avtonomije Katalonije", je opozoril kralj Felipe.
V skladu s 155. členom španske ustave, ki ga do zdaj še nikoli niso uporabili, lahko vlada pokrajino prisili k spoštovanju ustavnih obveznosti, če jih ta krši ali če "resno ogroža splošne interese države".
Nemška kanclerka Angela Merkel še vedno meni, da je referendum o samostojnosti Katalonije notranja zadeva Španije in ne želi posredovati v sporu med Madridom in Barcelono, je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.
Evroposlanci danes tudi o razmerah v Kataloniji
Evropski parlament bo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu popoldne razpravljal o razmerah v Kataloniji.
Poziv k razpravi o katalonskem referendumu so podprle vse največje politične skupine v Evropskem parlamentu - konservativci, socialisti in liberalci. Zeleni so bili ostrejši in predlagali, da bi razpravljali o "policijskem nasilju nad mirnimi državljani Katalonije".
Več evropskih poslancev je kritičnih do ravnanja španskih oblasti z ljudmi, ki so želeli oddati svoj glas. Med tistimi, ki so že javno obsodili nasilje španske vlade in španske policije, je tudi večina evroposlancev iz Slovenije.
2