Pri Lampedusi nadaljujejo iskanje pogrešanih

Doslej so iz vode potegnili 111 trupel, 155 ljudi so rešili, ostale pa pogrešajo in skoraj ni več možnosti, da bi kdo še ostal živ. Iskalno akcijo otežujejo močan veter in visoki valovi. Ladja s prebežniki, ki jo je zajel požar, se je v nesreči prevrnila in potopila ter zdaj leži kakih 40 metrov globoko. Potapljači, ki so se že spustili do razbitine, poročajo o številnih truplih, ki ležijo na in v okolici ladje.

Eden od potapljačev je povedal, da je v ladji videl "na desetine nakopičenih trupel, morda celo na stotine". Po njegovem je mogoče, da so se, ko je izbruhnil požar, vsi umaknili na eno stran ladje, zaradi česar se je ta prevrnila in potopila. Organizacija Save the Children je sporočila, da pomaga 41 mladoletnim preživelim, od katerih jih je 40 brez spremstva odraslih. Na ladji so bili povečini prebežniki iz Somalije in Eritreje, ki so se na pot proti Lampedusi odpravili iz Libije.

Papež Frančišek: Dan solza za kruti svet V Italiji so danes razglasili dan žalovanja za žrtvami nesreče. Po državi so zastave spustili na pol droga, v šolah so imeli minuto tišine za žrtve. Konec tedna se bodo žrtev z minuto tišine spomnili tudi na italijanskih nogometnih tekmah. Na Lampedusi bo danes zvečer potekala posebna maša za umrle. Nesrečnih priseljencev se je v Assisiju spomnil papež Frančišek, ki je dejal, da bi moral biti današnji dan "dan solza" za "krut svet", ki ignorira trpljenje beguncev.

Županja Lampeduse Giusu Nicolini je zgrožena pozvala k ukrepanju politike v Rimu. "Po teh smrtih pričakujemo, da se bo nekaj spremenilo. Stvari ne morejo ostati enake," je dejala. "Prihodnost Lampeduse je neposredno povezana s politikami glede imigracije in azila," je dodala.

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano se je že zavzel za prenovo azilne zakonodaje in predvsem odpravo pravil, ki omogočajo kaznovanje tistih, ki pomagajo beguncem na italijansko obalo. Italijanski ribiči so bili namreč že obravnavani pred sodišči, ker so pomagali reševati begunce s potopljenih čolnov, kar je po mnenju Napolitana nedopustno.

Poročevalka parlamentarne skupščine Sveta Evrope Tineke Strik, avtorica poročila Izgubljena življenja v Sredozemlju, je pozvala k preiskavi navedb, ki so se razširile, češ da ribiči in drugi čolni v četrtek niso priskočili na pomoč utapljajočim se pred Lampeduso. "Izredno sem zaskrbljena zaradi poročil, da je več plovil morda ignoriralo znake težav te ladje v stiski," je poudarila. "Nobena pravna določila ne bi smela ovirati reševanje oseb na morju, katerih življenja so ogrožena," je dodala.

Alfano: Morje je meja med Afriko in Evropo, ne med Afriko in Sicilijo Italijanski notranji minister Angelino Alfano je na pomoč poklical tudi Evropsko unijo, predvsem pri nadziranju italijanske južne morske meje, pa tudi pri zagotavljanju več pomoči Afriki, da bi zajezili priseljevanje in poskuse nevarnega prečkanja Sredozemskega morja. "Morje je meja med Afriko in Evropo, ne med Afriko in Sicilijo," je dejal Alfano med obiskom otoka in napovedal, da se bo glede problema priliva priseljencev na Lampeduso prihodnji teden sestal tudi z Evropsko komisarko za notranje zadeve Cecilio Malmström. "To ni le italijanski problem," je še poudaril.

Italijanskega ministra je posredno podprl tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. V odzivu na tragedijo pred Lampeduso je zunanje ministrstvo na Twitterju zapisalo izraze sožalja ministra, pa tudi besede, da "smo bili znova opozorjeni, da bi se morali vprašanja migracij lotiti bolj previdno".

Tiskovni predstavnik Malmströmove je medtem v Bruslju poudaril, da gre pri iskanju rešitev za problematiko iskalcev azila predvsem za odgovornost držav članic EU, ne pa toliko Bruslja samega. Komisija pri iskanju beguncev lahko ukrepa le na prošnjo posameznih držav in še to pri zadevah, kot je nadzor meje v Sredozemskem morju, je dejal.

"Ne smemo si delati iluzij. V luči pritiska priseljencev, ki smo mu priča, ni realno, da bi lahko preprečili vsako tragedijo ali vsako smrt v Sredozemskem morju," je dejal. Dodal je še, da bi bilo treba predvsem preprečevati, da bi čolni z begunci sploh izpluli oz. bi jih morali odkriti že prej. To pa bi lahko naredili predvsem z boljšim nadzorom morskih meja in z novim programom Eurosur, ki je trenutno v usklajevanju v Evropskem parlamentu, je še pojasnil.

Lampedusa je ena glavnih točk iskalcev azila v Evropi. Prihajajo predvsem iz držav Afrike in Bližnjega vzhoda, v katerih divjajo spopadi in nasilje. Samo letos je na obale Italije prispelo okoli 25.000 pribežnikov. To je trikrat več kot lani, a vendar še vedno le polovico od tega, kolikor jih je poskušalo prebegniti v času Arabske pomladi leta 2011 iz držav Severne Afrike.

Po ocenah človekoljubnih organizacij je v zadnjih 20 letih umrlo med 17.000 do 20.000 migrantov, ki so skušali doseči Evropo, predvsem z nevarnimi ladjami in čolni. Zadnja podobna tragedija se je zgodila junija 2011, ko je umrlo med 200 in 270 prebežnikov iz Libije.

Četrtkova tragedija bi sicer lahko bila doslej najhujša tovrstna nesreča v Sicilskem kanalu po drugi svetovni vojni. Doslej je največ ljudi umrlo v brodolomu ladje z okoli 450 nezakonitimi priseljenci iz Pakistana in Tamilov na božič leta 1996. Takrat je bilo smrtnih žrtev 283.