Pri 16 letih je odšla na izobraževanje v Anglijo, danes je poročena v ZDA

"Sem preprosto dekle iz Loke pri Mengšu, ki jo vedno zanima, kaj ji bo življenje prineslo novega. Sem vsega po malem: vesela, zgovorna, polna energije, včasih malo sitna, a v srcu vedno prava in zavedna Slovenka," najprej pove Katarina Anderson.

Zaradi ljubezni do konj je zapustila Slovenijo Katarina je Slovenijo zapustila maja leta 2009, in sicer z namenom, da se udeleži šole BRS (British Racing School). Njena ljubezen do konj jo je pripeljala do programa v Newmarketu, ki je potekal devet tednov in je največji trening center za galoperje ne samo v Angliji, ampak na vsem svetu. Nekaj osnovnih informacij glede programa je dobila od svojega nekdanjega trenerja, pri prijavi in izpolnjevanju dokumentov pa so ji pomagali starši.

"Najtežje na začetku je bilo to, da sem bila v Angliji čisto sama, ne glede na to, da sem bila v pravi meki za galoperje. In pa seveda kulturni šok," pove Katarina, ki je nato kar hitro spoznala veliko ljudi, ki so bili na istem. Z njimi se je spoprijateljila, z nekaterimi so še danes prijatelji. "Mislim, da mi je najbolj pomagala zdrava kmečka pamet," dodaja.

Po končanem devettedenskem program na BRS je ugotovila, da ji je to všeč in da bi še nekaj časa ostala v Angliji, čeprav je očetu in mami obljubila, da pride takoj po program domov. "Ljubezen do konj me je gnala naprej," pravi Katarina.

Zaradi konj je veliko prepotovala Katarina je opravila različne certifikate in kvalifikacije, od prevoza galoperjev, prve pomoči konjem, licence za galopske dirke … S svojimi galoperji je prepotovala res vsak kotiček Anglije, Škotske in Wallesa.

In kot pravi, je vsak dan prinesel nekaj novega: "Dobesedno sem dihala s temi mojimi najboljšimi prijatelji, ki so me občasno poslali tudi na urgenco. A se je vse spremenilo, ko sem začela razmišljati o prihodnosti. Vedno sem si želela ustvariti družino in biti ženska v tem ekstremnem športu."

Kako se mlado dekle znajde v tujini? Danes je vse na dosegu rok vsem, predvsem na internetu, odgovarja Katarina. Pojasnjuje, da so na voljo vse informacije, je pa res, da je včasih potrebno obsežnejše iskanje. Ko pridobiš osnovne podatke, se začneš zanimati še osebno, hoditi naokrog in izpolnjevati prijavnice. In kot pravi Katarina: "Vztrajnost in potrpežljivost sta ključ. Seveda nekateri želeno dosežejo prek zvez, a midva z možem sva delala vse po 'šolsko', da bi bilo vse tako, kot je treba. Je pa čisto tako: tako, kot si postelješ, tako boš spal. Če si skromen in ne pričakuješ veliko, boš vedno zadovoljen. Iti nekam s prevelikimi pričakovanji se ponavadi ne konča dobro. Pa saj je doma v Sloveniji ravno tako."

Katarina je moža Javina spoznala po naključju prek prijatelja v Newmarketu. Par sta pet let in pol. Zaradi razdalje sta se odločila, da bo civilna poroka v Montani v ZDA oziroma v kraju, od koder prihaja Javin, cerkvena pa v Katarinini domači cerkvi v Loki pri Mengšu.

Življenje prinese spremembe in odločitve Katarina je že nekaj časa razmišljala, kako bo v prihodnosti in ko je tehtala, kaj je pomembneje in kaj je boljše za njun boljši jutri, se je odločila, da bi se rada vrnila v šolo in nadaljevala pridobivanje izobrazbe. V Virginii Beach je tako opravila maturo, pridobila je certifikat, da je angleščina njen drugi uradni jezik, in pred kratkim dopolnila dveletno diplomo iz znanosti, in sicer smer zdravstvo. Zdaj bo izobraževanje nadaljevala še dodatni dve leti za smer višje medicinske sestre v Portsmouthu.

Življenje je tako vedno pestro. Dopoldne gre v službo – dela v vojaški bazi v Subwayu –, popoldan sledijo predavanja vse tja do večera, včasih pa je seveda ravno obratno. Ob koncih tedna pa, če ne dela, rada preživlja čas s svojim možem, prijatelji in psom Charlijem. In seveda ne gre brez pogovorov prek Skypa z domačimi in prijatelji v Sloveniji.

Slovenija, Anglija, Amerika: kje je najlepše? Ko Katarina primerja vse tri destinacije, prizna, da so ji všeč vse. "Vsaka posebej me je naučila nekaj novega in me izoblikovala v to, kar sem danes. Rada bi povedala, da bi vsak mladostnik, ki se pritožuje nad življenjem doma, moral iti v tujino za tri mesece, kjer ga ne bo nihče toleriral tako kot starši. Zagotovo se bodo z veseljem in polni energije vračali domov."

Iti v tujino? V tujini je po Katarininih besedah zagotovo lažje dobiti zaposlitev. Težje pa je to, da je treba plačati šolnino in zavarovanje. Vsi dokumenti morajo biti urejeni, sicer takoj nastanejo težave. In gre za precej visoke vsote. "V Sloveniji imamo še vedno to prednost, da šolanja ni treba plačevati. Ne razumem, zakaj mladi ne končajo šolanja. Pa imajo vsi to priložnost in je ne izkoristijo, kot bi jo lahko. Ali pa študirajo v nedogled. To se mi zdi nedopustno."

Katarina sicer na vprašanje, ali iti v tujino, izpostavi pokojnega papeža Janeza Pavla II., ki je dejal: "Korajža velja!" In doda: "Pa lepo prosim, naj tisti, ki se odločijo za tujino, ne pozabijo, od kod so prišli, na našo Slovenijo, ki je tako čudovita dežela."

Pomembno se ji zdi, da se širita slovenska beseda in tradicija: "Sama sem neizmerno ponosna Slovenka in se posvetim prav vsakemu, ki me vpraša, od kod sem, kakšna je Slovenija …"