Poljska se spominja varšavske vstaje pred 70 leti

Predsednik Bronislaw Komorowski se je tako v četrtek med spominsko slovesnostjo poklonil padlim v 63-dnevni bitki, ki se je začela 1. avgusta 1944.

"Svoboda ni bolj ali manj donosna naložba" Na četrtkovi slovesnosti je poljski predsednik dejal, da "svoboda ni blago, ki ga lahko človek kupi v trgovini. Svoboda ni bolj ali manj donosna naložba. Včasih moramo za svobodo plačati in ne le prejemati koristi od nje."

Po navedbah spletne enciklopedije Wikipedija naj bi operacija Vihar (poljsko Akcja Burza) po prvotnih načrtih trajala le nekaj dni, dokler ne bi prišla na pomoč rdeča armada takratne Sovjetske zveze. Sovjetski prodor se je nato hitro zaustavil, vstaja pa se je nadaljevala še 63 dni, vse do 2. oktobra, ko je bila dokončno krvavo zadušena.

Vstaja zahtevala življenja 16.000 upornikov Varšavska vstaja je zahtevala življenja 16.000 upornikov, 20.000 jih je bilo ranjenih, okoli 15.000 pa so jih ujeli. Število mrtvih civilistov ocenjujejo na od 150.000 do 180.000.

Po krvavem zatrtju so nacisti Varšavo sistematično uničili, meščane pa izgnali ali poslali v koncentracijska taborišča. Šlo je za zelo nasilno kaznovalno akcijo, katere namen je bilo svarilo pred morebitnim posnemanjem ali uporom, še navaja dpa.

Za 70 sekund zatulile sirene V Varšavi so tako danes ob 17.00 v spomin na nično uro, začetek upora, za 70 sekund zatulile sirene. Istočasno so utihnile televizijske in radijske postaje. Ustavil se je promet, obstali so tudi pešci na ulicah.

Varšavska vstaja je bila največji oborožen upor proti nemški okupaciji. Ocene upora so na Poljskem še danes, sedem desetletij kasneje, še vedno sporne. Za nekatere je varšavska vstaja simbol junaštva in poskus, da bi se poljska prestolnica osvobodila z lastnimi silami, za druge pa zgolj nesmiselna akcija, ki je zahtevala preveč človeških življenj.