Pogovori na COP29 ob nestrinjanju glede dnevnega reda zastali že prvi dan

Podnebna konferenca ZN se je v Bakuju začela v senci nedavne ponovne izvolitve republikanca Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Ta je namreč zatrdil, da bo ZDA ponovno umaknil iz pariškega sporazuma, kar bi lahko oslabilo ambicije za pogajalsko mizo. Razprava o financiranju podnebnih ukrepov v revnejših državah tako postaja še pomembnejša.

Vodja ameriške delegacije in odposlanec predsednika Joeja Bidna za podnebje John Podesta je sicer danes zatrdil, da se bodo ameriški podnebni ukrepi kljub Trumpovi izvolitvi nadaljevali.

Kot so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, se je konferenca začela z otvoritvenim zasedanjem, na katerem so izvolili novega predsedujočega ministra za okolje in naravne vire Mukhtarja Babayeva. Azerbajdžanski minister je v nagovoru v novi vlogi izpostavil, da trenutne svetovne podnebne politike niso zadostne in vodijo do segrevanja ozračja za tri stopinje Celzija, kar bi imelo dolgoročno katastrofalne posledice, podnebne spremembe pa se kažejo že sedaj.

Poudaril je, da bo Azerbajdžan zagotovil močno vodstvo ter si prizadeval za ambiciozen in uravnotežen rezultat konference. Njihova glavna prioriteta bo področje podnebnih financ, kjer je treba kljub kompleksnosti in težavnosti pogajanj sprejeti zaključke.

Konferenca se bo nadaljevala z zasedanjem voditeljev v torek in sredo. Nacionalno izjavo Slovenije bo podal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer v drugem tednu zasedanja, ko je predviden drugi del za nacionalne izjave. V prvem tednu bodo tekla pogajanja na strokovni ravni, v drugem tednu pa ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni, ko bodo tudi sprejete odločitve po posameznih točkah na dnevnih redih vseh delovnih teles Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC).

Na tako imenovanem finančnem dnevu se bo zasedanja udeležil tudi podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič. Slovenijo bo na delovni ravni v okviru EU zastopala pogajalska ekipa pod vodstvom glavne pogajalke Tine Kobilšek, ki jo sestavljajo strokovnjaki z ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ob začetku podnebne konference v azerbajdžanski prestolnici se je oglasila tudi okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je ocenila, da gre pri celotni konferenci v Bakuju "zgolj za zeleno zavajanje".

V komentarju, ki ga je objavil britanski Guardian, je zapisala, da gre za "slabo šalo". Poudarila je, da celotno gospodarstvo Azerbajdžana temelji na fosilnih gorivih, ta pa predstavljajo tudi blizu 90 odstotkov izvoza te države. "Kljub njihovim trditvam Azerbajdžan ne namerava izvajati podnebnih ukrepov," Thunbergovo povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Poziv h globalnemu sodelovanju

Letošnja podnebna konferenca velja za t. i. finančni COP, na katerem se bodo poskušale države dogovoriti o povečanju mednarodne finančne pomoči, ki jo razvite države letno namenijo državam v razvoju za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja podnebnih sprememb kot prilagajanja na podnebne spremembe in zeleni prehod.

Vodja ZN za podnebje Simon Stiell je ob začetku konference pozval h globalnemu sodelovanju. Bogate države je opozoril, da je ambiciozen nov cilj financiranja podnebnih ukrepov v najrevnejših državah v interesu vseh držav, tudi največjih in najbogatejših. "Bakuja ne smemo zapustiti brez pomembnega rezultata," je poudaril.

Najtoplejše desetletje 

Najnovejše poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) navaja, da je bilo desetletje med letoma 2015 in 2024 najtoplejše doslej. Ledeniki se tako pospešeno krčijo, morska gladina se dviguje, priča smo vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram, ki vplivajo na ljudi in gospodarstva po vsem svetu. "Ambicije pariškega podnebnega sporazuma so v veliki nevarnosti," opozarja WMO.

Države so se v pariškem sporazumu zavezale, da si bodo prizadevale za omejitev globalnega segrevanja 1,5 stopinje Celzija, a bodo že letošnje temperature najbrž presegle ta cilj. To sicer še ne pomeni kršitve pariškega sporazuma, kaže pa na to, da se pojavlja veliko odstopanje. Tudi WMO opozarja, da bo letošnje leto bržkone preseglo mejo 1,5 stopinje Celzija in beležilo rekordno visoke temperature.

"Podnebna katastrofa ogroža zdravje, povečuje neenakosti, škoduje trajnostnemu razvoju in ruši temelje miru. Najbolj so prizadeti ranljivi," je poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Novice Okoljski ministri v Budimpešti tudi o prioritetah prihodnje podnebne konference