Papež Janez Pavel II. razglašen za blaženega

Potem ko je Benedikt XVI., oblečen v liturgična oblačila svojega predhodnika, že kmalu po začetku maše v latinščini izrekel besedo "blaženi", so trg preplavili vzkliki veselja, na pročelju bazilike sv. Petra pa so razkrili ogromen portret nasmejanega Janeza Pavla II. Mnogi ljudje so ob tem v molitvi pokleknili, številni so tiho jokali od sreče. Janez Pavel II. je Cerkev vodil več kot 26 let Kot je obenem razglasil papež, se bo bogoslužni spomin na Janeza Pavla II. praznoval vsako leto 22. oktobra, ob obletnici slovesne maše ob začetku njegovega papeževanja leta 1978. Janez Pavel II. je sicer Katoliško cerkev vodil več kot 26 let, kar je drugi najdaljši pontifikat v zgodovini.

Steklenička s krvjo kot uradna relikvija Na vatikanski trg so ob slovesni razglasitvi prinesli stekleničko s krvjo Janeza Pavla II., ki so mu jo vzeli med njegovim zadnjim obiskom v bolnišnici. Steklenička s krvjo bo odslej uradna relikvija in so jo razstavili v dragocenem relikvariju. Do papeža sta stekleničko prinesli dolgoletna pomočnica pokojnega papeža in ob njej francoska redovnica Marie Simon-Pierre, katere čudežna ozdravitev je omogočila nedeljsko beatifikacijo.

Benedikt XVI. je v homiliji med drugim izpostavil "moč velikana" in pogum svojega predhodnika pri obrambi krščanstva pred valom, ki se je zdel nepremagljiv, pri čemer je imel v mislih komunizem. "Ta zgleden sin poljskega naroda je kristjanom po vsem svetu pomagal, da jih ni bilo strah imenovati se kristjani, pripadati Cerkvi in govoriti o Evangeliju," je poudaril.

"Gospod mu je postopoma jemal vse, a ostal je skala" V bolj osebni izjavi je Benedikt XVI. tudi priznal, da ga je njegov predhodnik osebno navdihoval s svojo molitvijo, še posebej v zadnjih letih, ko je bil bolan. "Ob številnih zahtevah svoje duhovniške službe je ostal globoko povezan z Bogom. Tudi takrat, tam je bil njegova priča v trpljenju. Gospod mu je postopoma jemal vse, a ostal je skala," je dejal.

Postopek beatifikacije je bil rekordno hiter Postopek beatifikacije Janeza Pavla II. je zdajšnji papež sprožil nekaj tednov po njegovi smrti 2. aprila 2005 in je bil rekordno hiter. Prvič v zgodovini Cerkve se je tako zgodilo, da je kakega papeža za blaženega razglasil že njegov naslednik. Mnogi so sicer razglasitev pokojnega papeža za blaženega zahtevali že takoj po njegovi smrti.

Kot je v nedeljo dejal papež, je bilo "duh svetosti" čutiti že ob pogrebu Janeza Pavla II pred šestimi leti. Zato je želel, da proces beatifikacije poteka čim hitreje, a vendarle v skladu s predpisi. "Danes je prišel pričakovani dan," je množici 1,5 milijona ljudi, kot je potrdila policija, sporočil papež in dodal, da je ta dan prišel hitro, ker je Gospod tako želel.

Krsto Janeza Pavla II. razstavili v baziliki sv. Petra Po slovesni maši je Benedikt XVI. vodil procesijo in molil pred krsto s posmrtnimi ostanki blaženega Janeza Pavla II., ki so jo medtem razstavili v baziliki sv. Petra. Zatem so se lahko mimo krste sprehodili tudi ostali verniki, v Vatikanu pa so obljubili, da bo bazilika tokrat ostala odprta tako dolgo, kot bo potrebno, da si krsto ogledajo vsi, ki to želijo.

V sveto mesto je sicer ob tej priložnosti prišlo kar milijon vernikov z vsega sveta, predvsem pa iz Evrope in še posebej iz Poljske, domovine pokojnega papeža, ki so lahko slovesnost spremljali tudi preko 14 velikih zaslonov.

V Vatikanu tudi minister Žbogar in ljubljanski nadškof Pod sončnim nebom se je na Trgu sv. Petra v nedeljo zbralo tudi okoli 90 visokih državnih delegacij, med njimi 22 šefov držav in vlad in predstavniki petih evropskih kraljevih hiš. Med njimi so bili predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta, poljski predsednik Bronislaw Komorowski in bivši predsednik te države Lech Walesa, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, mehiški predsednik Felipe Calderon ter predsednik Zimbabveja Robert Mugabe, ki mu je sicer prepovedan vstop v EU, in seveda najvišji italijanski državni vrh. Tam sta bila tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Minister Žbogar je ob razglasitvi na twitterju zapisal, da se Slovenija pokojnega papeža "spominja z veliko naklonjenostjo, saj je v letu 1991 ključno pripomogel, da je mednarodna skupnost priznala Slovenijo". Vatikan je sicer Slovenijo priznal 13. januarja 1992.

Trg sv. Petra so v nedeljo za vernike odprli že ob 5.30 zjutraj, pred tem pa je na stotisoče ljudi noč preživelo v spalnih vrečah na Via della Conciliazione, glavni ulici, ki pelje v Vatikan. Vso noč so po mestu odmevale verske pesmi ter se vile zastave, še posebej poljske.

Pred beatifikacijo umrl španski kardinal Malo pred začetkom slovesne svete maše ob beatifikaciji so 80-letnega španskega kardinala Augustina Garcio Gasco Vicenteja zaradi srčne kapi prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je kasneje umrl.

Vernike nagovorila tudi čudežno ozdravljena nuna Na molitvenem bdenju v soboto zvečer, ki ga je v rimskem Circusu Maximusu vodil kardinal Agostino Vallini, se je zbralo okoli 200.000 vernikov. Po video povezavi jih je nagovoril papež Benedikt XVI., o svoji izkušnji pa je spregovorila tudi francoska redovnica Maria Simon-Pierre, ki jo je čudežno ozdravil Janez Pavel II. in si tako prislužil blaženost.

Uradne slovesnosti ob beatifikaciji se bodo zaključile v ponedeljek z zahvalno mašo, ki jo bo na Trgu sv. Petra daroval vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone. Prav tako v ponedeljek bodo preprosto leseno krsto s posmrtnimi ostanki pokojnega papeža položili v kapelo San Sebastiano v baziliki sv. Petra v bližini znanega Michelangelovega kipa Pieta Device Marije z mrtvim Kristusom v rokah.

Strogi varnostni ukrepi Tridnevne slovesnosti sicer spremljajo strogi varnostni ukrepi. Trg sv. Petra so v nedeljo preletavali helikopterji, na bližnji reki Tiberi so patruljirali policijski čolni, za varnost na ulicah pa je skrbelo kakih 5000 policistov. Za čistočo 24 ur na dan skrbi 1200 ljudi, samo za avtobuse z romarji pa so pripravili več kot 4000 parkirnih mest.