Papež Frančišek, izganjalec hudiča?

Papež Frančišek je po kratkem pogovoru z duhovnikom, ki je spremljal mladega moškega, na moškega položil roke. Ta se je v vozičku večkrat zganil in stresel, nato pa sklonjeno obsedel.

Televizijska postaja italijanske škofovske konference naj bi za mnenje vprašala izganjalce hudiča, ki so potrdili, da je papež ali izvedel dejanja izganjanja ali pa molil, da bi telo moškega osvobodil hudiča.

A pozneje so v Vatikanu tovrstna predvidevanja zanikali in dejali, da papež "ni imel namena" izvajati kakršnegakoli izganjanja, večkrat pa bolnim ali trpečim na čelo položi roke in za njih moli.

Predvidevanja še dodatno podžiga papeževo pogosto omenjanje hudiča v pridigah. Vatikanski predstavnik za stike z javnostmi Federico Lombardi je pojasnil, da je tovrstno polaganje rok starodavna praksa iz časov starega testamenta, ko je pomenila izvolitev naslednika, danes pa v krščanski tradiciji predstavlja dejanje blagoslova, tudi zdravljenja.

Čeprav po Lombardijevih besedah vsak duhovnik lahko izpelje dejanje izganjanja hudiča, cerkvena zakonodaja od vsake škofije zahteva, da je za to specializirana ena oseba, ki zna ločiti med znaki demonske obsedenosti in znaki duševne bolezni. "Celo danes, ko nekateri trdijo, da je obsedenost z demoni v porastu, so dejanja izganjanja hudiča zelo, zelo redka. V večini primerov se namreč izkaže, da je šlo za duševno bolezen."