Papandreu: Prihodnji dnevi bodo ključni

Grški javni dolg bo leta 2012 dosegel vrh pri 161 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa bo do leta 2020 upadel na 127 odstotka BDP, v mesečnem biltenu za julij napoveduje Evropska centralna banka (ECB). Znižanje dolga bo sicer odvisno od "vladne pripravljenosti in sposobnosti za nadaljevanje fiskalne konsolidacije ter implementacije strukturnih reform in privatizacijskih programov v celoti," navaja banka. Dinamika dolga pod nadzorom grške vlade Študija vzdržnosti grškega dolga, ki je trenutno vreden okoli 350 milijard evrov, zaključuje, da "je dinamika dolga v veliki meri odvisna od dejavnikov, ki so pod nadzorom grške vlade". "Trenutna atmosfera državi ne pomaga" Papandreu je v pogovoru za časnik Financial Times Deutschland ocenil, da trenutna atmosfera njegovi državi ne pomaga na poti iz krize, zato bi bila nujna hitra odločitev o novi finančni pomoči EU in IMF. "Negotovost plaši vlagatelje. Če kmalu ne bo odločitve, ki bo v prid drugemu programu (pomoči) Grčiji in bo državi omogočala sprejetje velikih reform, bo program propadel," je ocenil.

Bonitetne agencije so v luči drugega reševalnega paketa oz. sodelovanja zasebnih investitorjev pri njem že opozorile pred nevarnostjo grške delne nesposobnosti poravnavanja obveznosti oz. t. i. selektivnim defaultom te države.

"Ni nevarnosti za bankrot Grški finančni minister Evangelos Venizelos je zatrdil, da bi bila situacija tudi v primeru, da bi bonitetne hiše Grčiji pripisale selektivni default, obvladljiva. Poudaril je, da ni nevarnosti za bankrot in da je grški bančni sistem varen. "Besedne zveze selektivni default v grščino ne gre prevajati populistično in neodgovorno, saj ni nevarnosti za bankrot," je opozoril.

Po Venizelosovih besedah Grčija že sodeluje pri pogovorih o zmanjšanju dolžniškega bremena z daljšimi odplačilnimi roki in nižjimi obrestnimi merami na posojila ter z mehanizmom, ki bi Grčiji omogočil, da na sekundarnem trgu odkupi del državnega dolga. Predstavniki bank in zavarovalnic, ki so velike upnice Grčije, sicer sestankujejo v Rimu. Gre že za tretje srečanje v italijanski prestolnici v zadnjem mesecu dni.

Grčija bi potrebovala še 104 milijarde evrov 110 milijard evrov vreden rešilni program, ki sta ga Grčiji odobrila EU in IMF letos, je predvideval, da se bo država že leta 2012 vrnila na mednarodne finančne trge. Ker to glede na razvoj dogodkov ne bo mogoče, se pripravlja še en program pomoči Atenam v skoraj enaki vrednosti. IMF je ocenil, da bi Grčija potrebovala še 104 milijarde evrov, od tega naj bi jih 71 milijard prispevala EU, 33 milijard pa zasebni vlagatelji.

Španska finančna ministrica Elena Salgado je medtem ponovno izrazila nasprotovanje zasebnih investitorjev pri nadaljnji pomoči Grčiji. "Razprava okoli tega vprašanja je eden od razlogov za negotovost na finančnih trgih," je poudarila Salgadova in se zavzela za čim prejšnjo razrešitev dileme. A rešitev bi morali iskati v okviru obstoječih mehanizmov, je dejala.

Ena od vodilnih bonitetnih agencij, Fitch, je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. "Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo," so zapisali v Fitchu. V Evropski komisiji so v odzivu poudarili, da to "obžalujejo" in da te poteze v tem času "preprosto ne razumejo".