Otroci na Danskem že četrti teden doma

Od prvega aprila je okoli 875 tisoč otrok, starih med šest in 16, na počitnicah, saj po tem, ko vlada in sindikati učiteljev niso dosegli dogovora, stavka približno 69 tisoč učiteljev.

Če so prvi teden stavke otroci še uživali v prostih dneh, ki so jih preživljali pri sorodnikih, odsotnost dnevnega varstva vedno bolj moti tako otroke kot tudi njihove starše in posledično podjetja. Direktor podjetja ColorClub Martin Moos se tako spopada z vedno večjo odsotnostjo svojih zaposlenih, ki zaradi prevažanja otrok k sorodnikom prihajajo v službo pozneje in odhajajo bolj zgodaj. Roar Rude Tangbaek, ki v podjetju Lego skrbi za stike z javnostjo, je povedal, da po njegovi pisarni v središču Köbenhavna dnevno tekajo štirje otroci, ki pa se zamotijo z igranjem z njihovimi izdelki. Čeprav pri Legu zaposlenim dovolijo, da v službo vozijo svoje otroke, to lahko storijo pod pogojem, da še vedno opravijo svoje delo in s tem ne motijo svojih sodelavcev. To seveda lahko počnejo zaposleni v pisarnah, medtem ko delavci v proizvodnji kock Lego svojih otrok ne morejo pripeljati v tovarno in so prisiljeni koristiti dopust in ustvarjene nadure.

Danski učitelji med stavko ne prejemajo plač, si pa lahko denar po nizkih obrestnih merah izposodijo iz stavkovnega sklada danskega sindikata učiteljev. A večina učiteljev si želi nazaj na delo, skrbi pa jih tudi za starejše učence, ki jih 2. maja čakajo zaključna preverjanja znanja, in ki so zaradi stavke izgubili mesec organiziranih priprav.

Danski učitelji stavkajo zaradi sprememb delovnih ur. Predstavniki občin, ki zaposlujejo učitelje, so namreč predlagali, da bi ravnatelji učiteljem predpisovali delež ur, ki jih porabijo za poučevanje, ocenjevanje in pripravo na ure. Učitelji se bojijo, da bi to pomenilo preveč manevrskega prostora pri določanju ur za poučevanje, ki bi morale biti omejene. Do zdaj je tovrstne omejitve pokrival kolektivni dogovor med šolami in občinami, ki pa se je iztekel 31. marca. Učitelji se hkrati bojijo, da bo ločena vladna direktiva o podaljšanju šolskega učnega dne pomenila, da bodo učitelji morali delati več brez dodatnega plačila.

Vlada se za zdaj v pogajanja ni vmešavala, vendar pa vztraja pri svojih predlogih. Reforma šolstva po besedah finančnega ministra Bjarna Corydona ne pomeni varčevanja, temveč dviganje kakovosti izobraževanja.

Učitelji vladnim besedam ne verjamejo, saj so po njihovem mnenju že tako premalo cenjeni, preveč obremenjeni in slabo plačani, zaradi česar vedno več učiteljev išče službe v drugih sektorjih. Stavka, ki traja že četrti teden, je seveda najbolj prizadela manj premožne starše, ki si ne morejo privoščiti plačevanja zasebnega varstva in ki delajo na primer v tovarnah ali na gradbiščih, kamor svojih otrok ne morejo pripeljati. Kljub temu danski sindikat učiteljev upa, da bo javnost razumela njihove razloge za stavko.