Ogorčenje zaradi veta na resolucijo o Siriji, Rusi na pogovore k Asadu

Medtem se nasilje v državi nadaljuje. ZDA napovedujejo zaostritev sankcij proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada.

V minulih dveh nočeh skoraj 300 novih žrtev V noči na soboto je bilo v sirskem mestu Homs, kjer so izbruhnili neredi ob obletnici pokola nad protestniki pred 30 leti, ubitih več kot 230 ljudi. Nasilje pa se je nadaljevalo tudi v noči na nedeljo; po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo ubitih še 48 ljudi.

Rusija in Kitajska z vetom v Varnostnem Svetu Kljub poročilom o novem nasilju sta v soboto Rusija in Kitajska z vetom v Varnostnem svetu ZN blokirali sprejem resolucije, ki jo je predlagal Maroko in je predvidevala obsodbo sirskega režima. V Moskvi in v Pekingu so vztrajali, da bi resolucija potrebovala še več usklajevanja in da bi prinesla samo še več prelivanja krvi.

Ban izrazil obžalovanje in ocenil, da bo odločitev oslabila vlogo organizacije A v ostali mednarodni skupnosti, predvsem v zahodnih in arabskih državah, so se na dvojni veto Moskve in Pekinga odzvali z ogorčenjem. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je izrazil obžalovanje in ocenil, da bo odločitev Moskve in Pekinga oslabila vlogo organizacije.

"Dovoljenje za ubijanje" Sirska opozicija je po zavrnitvi resolucije v VS ZN ocenila, da sta Rusija in Kitajska režimu Asada dali "dovoljenje za ubijanje", francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je menil, da bo veto še dodatno vzpodbudil sirski režim za uporabo sile proti protestnikom.

"Razočaranje in sramota" Britanski zunanji minister William Hague je dodal, da sta Rusija in Kitajska razočarali sirsko ljudstvo. Kot je dejal, sta se "postavili na stran sirskega režima in njegovega brutalnega zatiranja sirskega ljudstva zaradi lastnih nacionalnih interesov". Italijanski zunanji minister Giulio Terzi je veto označil za "zelo slabe novice", ameriška veleposlanica v ZN Susan Rice pa je potezo Rusije in Kitajske označila za sramotno.

Obžalovanju veta se je pridružila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. "Prišel je čas, da spregovorimo z enim glasom, zahtevamo konec prelivanja krvi in podpremo demokratično prihodnost Sirije," je zapisala v izjavi za javnost.

Konec diplomatskih odnosov s Sirijo? Nobelova nagrajenka za mir iz Jemna Tavakul Karman je na Münchenski varnostni konferenci pozvala k prekinitvi diplomatskih odnosov s Sirijo. Strinjal se je tunizijski premier Hamadi Jebali, ki je države pozval k zaprtju veleposlaništev v Siriji in izgonu sirskih veleposlanikov. Tunizija se je za ta korak že odločila.

Se obeta tudi ruski poziv k odstopu Asada? Ruski zunanji minister Sergej Lavrov sicer v torek odhaja v Damask. "Na ruskem zunanjem ministrstvu so sicer zagotovili, da bo Lavrov od Asada zahteval hitre reforme. Cilj obiska bo stabilizacija razmer v Siriji in zagotovitev uvedbe hitrih demokratičnih reform, so pojasnili. Nekateri analitiki menijo, da bo Lavrov Asada poskušal prepričati, naj odstopi. Verjetna naj bi bila predvsem možnost, da bo ruski zunanji minister sirskega predsednika poskušal prepričati, naj sprejme načrt Arabske lige.

Arabska liga za končanje političnega nasilja brez vojaškega posredovanja Generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi pa je poudaril, da si bo organizacija še naprej prizadevala za končanje političnega nasilja v Siriji brez mednarodnega vojaškega posredovanja. 22-članska organizacija bo nadaljevala svoje aktivnosti, katerih cilj je predvsem ustaviti nasilje in ubijanje ter zaščita civilistov, je zagotovil.

Clintonova za nove sankcije Ameriška državna sekretarja Hillary Clinton pa je v Sofiji obljubila okrepitev obstoječih sankcij proti Asadovemu režimu in sprejem novih, s katerimi bi prekinili dotok sredstev in orožja v Sirijo. "Poskušali bomo razkriti tiste, ki še naprej financirajo režim in mu pošiljajo orožje, ki ga uporabljajo proti neoboroženim Sircem, vključno z ženskami in otroci," je poudarila.

Napadenih sedem sirskih veleposlaništev po svetu Od petka so sicer v luči nasilja v Siriji protestniki napadli sedem sirskih veleposlaništev po svetu. Med drugim so razdejali prostore diplomatskih misij Sirije v Canberri in Londonu, v Kairu pa so jih zažgali. Tarča napada so bila tudi sirska veleposlaništva v Atenah, v Berlinu, v Kuvajtu in Tripoliju.