Odločitve o omejitvi trga delovne sile za Hrvate še ni

Sklep o tem bo vlada sprejela na naslednjih sejah, je po seji vlade povedal v. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Boštjan Lajovic.

Na mizi je predlog zakona, ki predvideva, da bi se državljani Hrvaške po vstopu v EU v Sloveniji še dve leti zaposlovali in delali pod pogoji, ki veljajo za državljane držav, ki niso članice EU-ja. Prehodno obdobje je začasen ukrep in naj bi veljal od 1. julija letos, ko bo Hrvaška postala 28. članica Unije, do 30. junija 2015, je predvideno v predlogu zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval po nujnem postopku.

Razlog za pripravo predloga zaščita slovenskega trga dela Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je predlog zakona pripravilo, kot temeljni razlog za uvedbo prehodnega obdobja navaja zaščito slovenskega trga dela. V skladu z gospodarskimi napovedmi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj bodo namreč razmere na trgu dela letos in prihodnje leto zaostrene, nadaljeval pa se bo padec zaposlenosti.

Na hrvaškem ministrstvu za delo so sicer poudarjali, da se članicam EU-ja ni treba bati velikega pritiska hrvaških delavcev, ker je resničen interes Hrvatov za delo v tujini v okvirih evropskega povprečja – na migracije je pripravljenega 2,5 odstotka prebivalstva. Medtem pa hrvaška spletna stran dnevnik.hr navaja, da bi lahko hrvaški delavci povzročili še večje nemire v državi, ravno zaradi uvajanja strogih varčevalnih ukrepov in višanja ravni nezaposlenosti.

Države lahko za največ sedem let omejijo dostop do trga dela Če bo predlog zakona sprejet, se bo Slovenija pridružila Nemčiji, Avstriji in Veliki Britaniji, ki so že napovedale, da bodo uvedle dvoletno omejevanje dostopa do njihovega trga dela. Irska, Slovaška, Danska, Finska, Estonija in Litva pa dostopa do trga dela ne bodo omejile za hrvaške delavce, piše dnevnik.hr. Sicer pa je v hrvaškem pristopnem dogovoru predvidena možnost, da države članice EU-ja lahko uvedejo omejen dostop do trga dela za hrvaške delavce po sistemu 2+3+2, kar pomeni, da lahko najprej dostop omejijo za dve leti, nato podaljšajo za tri, z dodatnim podaljšanjem za dve leti.

Pri tem pa hrvaški Dnevnik opozarja, da lahko Hrvaška uvede vzajemne ukrepe proti tistim državam članicam, ki bi se odločile za takšno možnost. Enaka pravila so namreč veljala za države, ki so v EU vstopile leta 2004 in 2007. Po vstopu desetih novih držav v EU se je namreč večina starih članic odločila za omejevanje dostopa do trga dela za delavce iz novih članic za dve ali celo polnih sedem let, le Švedska je sprejemala vse delavce.