Četrtek, 19. 6. 2025, 7.46
2 uri, 57 minut
"Oboroževanja Nata ne vidimo kot grožnje. Pripravljen sem se srečati z Zelenskim, vendar ..."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,91
Ruski predsednik Vladimir Putin je rusko ofenzivo v Ukrajini večkrat postavil v širši kontekst konflikta med Rusijo in Natom, ki podpira Ukrajino.
Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.
13.49 Xi in Putin za prekinitev ognja med Iranom in Izraelom
11.21 Kijev: Rusija že 100 dni zavrača pozive k prekinitvi ognja
7.49 Putin v oboroževanju Nata ne vidi grožnje, na srečanje z Zelenskim pripravljen v zadnji fazi
13.49 Xi in Putin za prekinitev ognja med Iranom in Izraelom
Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes v telefonskem pogovoru strinjala, da je prekinitev ognja in sovražnosti med Izraelom in Iranom prednostna naloga. Pri tem sta obsodila zlasti agresivno ravnanje Izraela. Dogovorila sta se tudi za srečanje v začetku septembra, ki bo potekalo v Pekingu.
"Vsi vpleteni, zlasti Izrael, morajo čim prej prenehati z nasiljem, da se prepreči ciklično stopnjevanje in širjenje vojne," je v pogovoru s Putinom povedal Xi, poročata kitajska tiskovna agencija Xinhua in francoska AFP.
"Spodbujanje premirja in prenehanja nasilja sta najpomembnejši nalogi. Uporaba sile ni pravi način za reševanje mednarodnih sporov," je dodal kitajski predsednik.
Putin in Xi sta se dogovorila tudi za srečanje, ki bo potekalo v začetku septembra na Kitajskem.
Ruski predsednik Putin je v pogovoru s Xijem prav tako pozval k prekinitvi ognja, poročajo ruski mediji. "Rusija in Kitajska se držita enakih pristopov in odločno obsojata izraelska dejanja, ki kršijo Ustanovno listino ZN in druga načela mednarodnega prava," je po telefonskem pogovoru voditeljev obeh držav sporočil svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov.
Putin je ob tem znova potrdil pripravljenost Moskve za posredovanje v sporih na Bližnjem vzhodu, vključno s konfliktom med Izraelom in Iranom. Enako je v sredo storil v pogovoru s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, vendar mu je ta v četrtek sporočil, naj raje najprej posreduje za končanje vojne v Ukrajini.
Predsednika Rusije in Kitajske sta se po navedbah Ušakova pogovarjala približno eno uro, pri čemer sta se posvetila tudi rezultatom vrha skupine G7, ki je od nedelje do torka potekal blizu Calgaryja v Kanadi, in izpostavila določena nesoglasja med voditelji držav članic skupine.
Putin in Xi sta se dogovorila tudi za srečanje, ki bo potekalo v začetku septembra na Kitajskem, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski predsednik se bo po besedah Ušakova udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu, ki bo potekal od 31. avgusta do 2. septembra, nato se bosta s kitajskim voditeljem sestala 3. septembra v Pekingu, ko bodo na Kitajskem obeležili 80. obletnico konca druge svetovne vojne.
Xi in Putin sta se nazadnje srečala maja, ko so v Moskvi z vojaško parado prav tako obeležili 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. Takrat sta oba pozdravila krepitev tesnih odnosov med državama in se zavzela za skupno zoperstavljanje mednarodnemu toku unilateralizma in hegemonističnega ustrahovanja.
11.21 Kijev: Rusija že 100 dni zavrača pozive k prekinitvi ognja
Minilo je natanko 100 dni, odkar je Ukrajina brezpogojno sprejela mirovni predlog ZDA, da se spopadi zaustavijo in nadaljujemo z resničnim mirovnim procesom, je danes sporočil ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Ocenil je, da je treba Rusijo prisiliti k miru, saj ne upošteva prizadevanj ZDA za končanje vojne.
"Ukrajina ostaja zavezana miru. Na žalost Rusija še naprej izbira vojno in ne upošteva prizadevanj ZDA za konec ubijanja. Čas je, da ukrepamo in Rusijo prisilimo k miru. Potrebujemo mir skozi moč, krepitev sankcij in zmogljivosti Ukrajine," je še poudaril Sibiha, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojskujoči se strani sta v zadnjih tednih opravili dva kroga pogajanj, ki pa z izjemo dogovora o izmenjavi posmrtnih ostankov padlih vojakov niso prinesla preboja. Spopadi in medsebojni zračni napadi se medtem nadaljujejo, ruska vojska poleg tega - ob številnih žrtvah - zavzema koščke ozemlja na vzhodu in severu Ukrajine.
Rusija je ob tem v začetku meseca Ukrajini predstavila memorandum s svojimi pogoji za mir, ki ga je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski označil za ultimat.
Moskva med drugim zahteva mednarodno pravno priznanje polotoka Krim in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije, popoln umik ukrajinske vojske s teh ozemelj, omejitev števila pripadnikov ukrajinskih sil in vojaško nevtralnost Ukrajine.
Ruski predsednik Vladimir Putin je takrat dejal, da bo Ukrajina vsak premor v bojih izkoristila za ponovno oborožitev, in podvomil v smiselnost mirovnih pogajanj. V sredo zvečer pa je nato prvič izrazil pripravljenost na srečanje z Zelenskim, toda šele v zadnji fazi pogovorov.
Ukrajinska stran je po zadnjem srečanju delegacij, ki je potekalo v začetku meseca, predlagala nov krog pogajanj do konca junija, vendar za zdaj ni znakov, da bi se dogovorili za nove pogovore.
7.49 Putin v oboroževanju Nata ne vidi grožnje, na srečanje z Zelenskim pripravljen v zadnji fazi
"Kakršnegakoli oboroževanja Nata ne dojemamo kot grožnje Ruski federaciji, ker smo glede zagotavljanja svoje lastne varnosti samozadostni," je Putin ponoči dejal na novinarski konferenci ob robu gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu.
Rusija po njegovih besedah nenehno posodablja vojsko in obrambne zmogljivosti in čeprav priznava, da bi višji izdatki članic zveze Nato ustvarili določene izzive, v tem ne vidi velikega tveganja. "Odvrnili bomo vse grožnje, ki bi se pojavile. O tem ni dvoma," je dejal.
Nato se bo naslednji teden sestal na vrhu v Haagu, na katerem bo glavna tema povišanje obrabnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Putin je rusko ofenzivo v Ukrajini večkrat postavil v širši kontekst konflikta med Rusijo in Natom, ki podpira Ukrajino.
Moskva doslej ni pokazala veliko pripravljenosti, da bi končala vojno, in Putin je vztrajal, da ima Rusija na bojišču strateško prednost. Zatrdil je, da ruska vojska na bojišču vsakodnevno napreduje in prepričan je, da se bo to nadaljevalo.
"Pripravljen sem se srečati s komerkoli, tudi z Zelenskim," je zatrdil Putin. "Vseeno nam je, kdo se pogaja, čeprav je to trenutni vodja režima," je dejal Putin, ki je doslej zavračal neposredni sestanek z ukrajinskim predsednikom.
Znova je postavil pod vprašaj legitimnost Zelenskega, ker se je njegov petletni mandat iztekel. A kot je dodal, se je pripravljen srečati z njim, čeprav le v zadnji fazi pogajanj za končanje tri leta trajajočega konflikta, ki so sicer trenutno zastala.
"Poiskati moramo rešitev, ki ne bi zgolj končala trenutnega konflikta, temveč tudi ustvarila pogoje, ki bi preprečili pojav podobnih situacij na dolgi rok," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
"Pripravljen sem se srečati s komerkoli, tudi z Zelenskim," je zatrdil. "Vseeno nam je, kdo se pogaja, čeprav je to trenutni vodja režima," je dejal Putin, ki je doslej zavračal neposredni sestanek z ukrajinskim predsednikom.
Kot je dejal, je pripravljen tudi na pogovore z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, če bi ta stopil v stik z njim. "Vedno smo odprti za to," je povedal. Istočasno pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa posvaril pred resno škodo za odnose med državama, če bi Nemčija Ukrajini poslala manevrirne rakete taurus.
Kljub številnim žrtvam med civilisti v zadnjih dneh okrepljenih ruskih napadov na Ukrajino je Putin vztrajal, da ruska vojska ne cilja civilnih tarč.
Glede konflikta med Izraelom in Iranom je izrazil prepričanje, da je mogoč dogovor o ustavitvi napadov. Meni tudi, da so izraelski napadi na Iran vodili v utrditev podpore iranske družbe vodstvu države.
