Obama nima časa za proslavljanje in počitek

Po razglasitvi izidov in zmagovalnem govoru v Chicagu je stari novi predsednik Barack Obama takoj poletel proti Washingtonu. V nasprotju z letom 2008 tokrat ne bo potreboval časa za uvajanje, ki ga roko na srce niti nima. Izidi predsedniških volitev so nedvomno pokazali, da ZDA ostajajo izredno razdeljena nacija. Pri uveljavljanju svojih zamisli za nov predsedniški mandat pa bo Obama potreboval sodelovanje tako v smislu državljanskega kot političnega soglasja, k večji enotnosti pa je pozval tudi v svojem včerajšnjem govoru pred svojimi privrženci. "Volili ste za dejanja, ne za politiko," je poudaril, čeprav se je verjetno ob tem tudi sam pri sebi zavedal, da bo to vse prej kot lahko naloga.

Izzivi ostajajo enaki, vendar kongres ravno tako Izzivi ostajajo večinoma enaki. Obamova zmaga pomeni, da bo glavni dosežek prvega mandata – zdravstvena reforma – preživel. Vsi Američani se bodo morali zavarovati ali pa bodo v naslednjih letih plačali davčno kazen. Preživela bo tudi reforma finančnih regulacij, ki naj bi bankam preprečila povzročitev nove finančne krize, podobne kot leta 2008.

Ameriški volivci so Obami dali na voljo nova štiri leta, da uresniči svojo vizijo enakopravnejšega razvoja države, vendar pa so mu obenem z ohranitvijo republikanske večine v predstavniškem domu kongresa postavili veliko politično oviro. K večjemu sodelovanju sta sicer pozvala tako predsednik predstavniškega doma John Boehner kot tudi vodja senata Harry Reid. Republikanec Boehner iz Ohia se je pred letom dni z Obamo že skoraj dogovoril o odpravi blokade glede povišanja meje zadolževanja in zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, vendar so se mu uprli pripadniki gibanja čajank in dogovor blokirali. Potem je bil dosežen nov dogovor o samodejnem znižanju proračunske porabe za okoli 100 milijard dolarjev leta 2013 in za še več v naslednjih letih.

Bo Obami uspelo zvišati davke za najbogatejše? Ta dogovor je sicer ameriško administracijo postavil pred hudo preizkušnjo. Januarja 2013 namreč potečejo davčne olajšave iz časov predsednika Georgea Busha in skupaj z nižjo porabo grozijo s tako imenovanim proračunskim prepadom, ki lahko sproži novo recesijo. Izhod iz te pasti si Obama predstavlja z zvišanjem davkov najbogatejšim Američanom, kar pa je po mnenju številnih analitikov zaradi ostrega republikanskega nasprotovanja ukrepu misija nemogoče.

Obami je po drugi strani naklonjen podatek, da se ne poteguje za nov mandat in lahko v skladu z demokratsko vizijo vladanja ostreje pritisne na kongres, da zviša davke in prepreči bankrot države, za znižanje proračunskega primanjkljaja pa se zavzemata obe strani. Za predsednika je pomembno tudi to, da si je na volitvah zagotovil tudi večino glasov volivcev na državni ravni, kar je vendarle mogoče razumeti kot opozorilo volivcev kongresu, da so izbrali demokratsko pot iz krize. Boehner je po objavi izidov znova ponovil potrebo obeh strani po "iskanju skupnih točk ter sodelovanju pri pomoči gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest, kar je nujno za reševanje javnega dolga".

Poleg nadaljevanja gospodarske sanacije Obamo čaka še več žgočih problematik, ki se jim je treba posvetiti, v prvi vrsti gre tu za številna zunanjepolitična vprašanja, vezana predvsem na Iran, izraelsko-palestinske odnose in državljansko vojno v Siriji. Obama na področju zunanje politike sicer ni tako močno obvezan k naslavljanju nujnih vprašanj kot na področju gospodarstva, lahko pa s svojim diplomatskim državniškim pristopom pomembno vpliva na odnose med glavnimi svetovnimi silami ter hkrati vsaj poskuša pomiriti napetosti in vojne na številnih kriznih območjih po vsem svetu.

Reševanje iranskega jedrskega vprašanja in odnosi s Kitajsko Iz zunanjepolitične perspektive je zanimivo predvsem, kako se bo lotil reševanja iranskega jedrskega vprašanja. V prihodnjih tednih in mesecih je tako pričakovano, da se bosta iranska in ameriška stran sestali na neposrednih pogajanjih, kar nekateri napovedujejo celo kot zadnji poskus diplomacije pred vojaškim posredovanjem, ki ga tako močno pospešuje Izrael.

Še ena odprta tema so tudi odnosi z velesilama Kitajsko in Rusijo, predvsem prvi pa bi morale ZDA za izboljšanje medsebojnih odnosov nujno priznati status enakovredne gospodarske partnerice. Lani je sicer tudi sam Obama poudaril, da se "strateška pozornost" ZDA preusmerja z Bližnjega vzhoda na Azijo, kar pa bo moral v svojem prihodnjem mandatu tudi v praksi potrditi. Percepcija ameriške moči v svetu je v veliki meri utemeljena na njeni močni vojski, ZDA pa bi morale za povečanje vpliva v azijski regiji okrepiti tudi svojo prisotnost v Južnokitajskem in Rumenem morju, opozarjajo strokovnjaki. Kako jim bo to z vidika napovedanega zmanjševanja vojaškega proračuna uspelo, ni povsem jasno. Vprašanje financiranja ameriške vojske je sicer le še ena odprta fronta med demokratsko in republikansko stranko.

Nujna imigracijska reforma Pod večjim pritiskom so sicer republikanci. Čez dve leti morajo namreč spet pred volivce, Obama pa se ne bo mogel potegovati za tretji mandat. V interesu politične prihodnosti republikanske stranke bo tudi sodelovanje z Obamo na področju reforme imigracijske zakonodaje. Obama je tudi tokrat dobil okrog 70 odstotkov glasov volivcev latinskoameriških korenin, ki jim je obljubil, da bo zdaj res poskrbel za reformo. Republikanci morajo razširiti svojo bazo ali pa bodo postali trajna manjšina, je dejal guverner Virginije Bob McDonnell. Delež manjšin na volitvah bo z leti še naraščal, delež belih moških, ki so republikanska baza, pa bo padal.

ZDA po krizi še niso okrevale in okrog 23 milijonov ljudi ostaja brez dela. Obama je bil znova izvoljen na položaj kot prvi predsednik po Franklinu Rooseveltu leta 1936 s stopnjo brezposelnosti nad 7,2 odstotka. Stopnja brezposelnosti je oktobra znašala 7,9 odstotka, kar je malce več kot januarja 2009, ko je Obama nastopil položaj. Mitt Romney je skušal to dejstvo izkoristiti za zmago, vendar večina Američanov za težave še vedno krivi Obamovega predhodnika Busha. Poleg novih ukrepov za spodbujanje gospodarstva in prizadevanja za reformo davčne zakonodaje se bo njegov predsedniški mandat tokrat ocenjevalo predvsem z vidika iskanja političnega soglasja.

"Nismo tako razdeljeni, kot namiguje naša politika" Obama je v svojem govoru še enkrat poudaril klic po enotnosti. "Nismo tako razdeljeni, kot namiguje naša politika. Nismo tako cinični, kot namigujejo analitiki. Smo močnejši kot seštevek individualnih ambicij, ostajamo več kot zbirka rdečih in modrih držav. Smo in vedno bomo Združene države Amerike." Čeprav bo uradna inavguracija predsednika šele januarja, Obama tokrat nima časa za počitek. V drugem mandatu ima priložnost, da svojo vizijo sprememb končno tudi udejanji, s tem pa svojo zapuščino vmesnega predsednika spremeni v zapuščino velikega predsednika.