Nizozemska kritizirala Hrvaško zaradi nasilja na splitski Paradi ponosa

Kot je poudarila, nasilje v Splitu kaže, da bo potreben nadzor izvajanja pravosodnih reform na Hrvaškem do njenega polnopravnega članstva v Evropski uniji.

"Človekove pravice so zelo pomemben del pogajalskega poglavja" Ronner-Grubačićeva je ostro obsodila napad na Parado ponosa ter izpostavila, da so človekove pravice zelo pomemben del pogajalskega poglavja o pravosodju, ki ga Hrvaška še ni zaprla.

"Kraljevina Nizozemska bo vsekakor zahtevala nadzor tudi po zapiranju pogajanj, skozi celotni postopek ratifikacije, do vstopa Hrvaške v EU. Mislim, da dogodki, kakršni so bili v soboto v Splitu, kažejo, da je tovrsten nadzor potreben," je dejala Ronner Grubačićeva, ki je bila v Karlovcu na seji svetovalnega sveta projekta podpore hrvaškem pravosodju.

Nizozemska je bila ena izmed držav članic EU, ki je strogo vztrajala, da mora Hrvaška izpolniti polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije, kar je tudi del poglavja 23 o pravosodju in temeljnih pravicah.

Napad na parado sta obsodila tako predsednik kot premierka Nasilje v Splitu, v katerem je več tisoč napadalcev zasulo prvo dalmatinsko Parado ponosa v središču mesta s kamenjem, solzivcem, petardami, pepelniki, paradižniki ter številnimi drugimi predmeti, sta takoj obsodila tudi predsednik države Ivo Josipović in premierka Jadranka Kosor.

Organizatorji iz združenj Kontra, Iskorak in Domine so zahtevali odstop notranjega ministra Tomislava Karamarka, ker okrepljene policijske enote niso uspele preprečiti napadov na približno 200 udeležencev shoda. Policija pa zavrača obtožbe in poudarja, da je dobro opravila svoje delo, ker je preprečila večje nasilje.

V izgredih je bilo ranjenih osem oseb, med njimi tudi štirje novinarji. Policija je privedla več kot 130 napadalcev, med njimi tudi 25 mladoletnikov, vendar pa ni vložila niti ene same kazenske prijave zaradi diskriminacijskih stališč in izražanja sovraštva do drugih in drugačnih ali nacističnih vzklikov, ki so na Hrvaškem sicer kazniva dejanja.

EU naj bi strogo spremljala Hrvaško izpolnjevanje meril Glede na ikonografijo in način na kateri so vzklikali žaljiva in sovražna gesla do udeležencev Parade ponosa, so bili napadalci večinoma pripadniki navijaških skupin, sicer pa ne tudi edini.

Do napada je prišlo le dan potem, ko je Evropska komisija ocenila, da je Hrvaška pripravljena skleniti pogajanja z EU, vključno s poglavjem o pravosodju. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je v petek v Bruslju sicer med drugim napovedal, da bodo strogo spremljali Hrvaško pri izpolnjevanju meril, sploh pri poglavju o pravosodju, do vstopa države v EU.

Policija napovedala kaznovanje napadalcev Hrvaška policija je medtem napovedala, da bo vsako kaznivo dejanje, ki je bilo usmerjeno proti udeležencem sobotne parade ponosa v Splitu, obravnavala kot zločin iz sovraštva, je dejal tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Krunoslav Borovec. Dodal je, da zakon za omenjeno predvideva od treh mesecev do treh let zapora.

Borovec je dejal, da je bila splitska parada ponosa v primerjavi s tovrstnimi shodi v Zagrebu doslej najbolj zavarovana. Poudaril je tudi, da policija obsoja vsako obliko nasilja, sovraštva in nestrpnosti. Borovec je dejal, da je bilo v Splitu angažiranih 688 policistov, med katerimi je bilo več kot 460 pripadnikov posebnih enot.

Borovec je potrdil, da so privedli 137 oseb, med katerimi jih ima policija v evidencah že 55. Dodal je, da je med prijetimi osebami tudi 20 pripadnikov navijaških skupin. Napovedal je, da bodo v prihodnjih dneh pregledovali policijske video posnetke in fotografije s parade ponosa ter da bodo storilce kaznivih dejanj iz sovraštva tudi primerno kaznovali.

Sobotna parada v Zagrebu bo še bolj zavarovana Poudaril je, da bodo zaradi izkušenj v Splitu sobotno parado ponosa v Zagrebu še bolj zavarovali. Dodal je, da sodelovanje med notranjim ministrstvom in homoseksualno skupnostjo nikoli ni bilo boljše, obenem pa je izpostavil, da imajo organizatorji parad ponosa vedno pripombe na delo policije.

"Ko shod mine brez incidentov, pravijo, da je preveč policistov, ko pa pride do incidentov, organizatorji trdijo, da policija ni storila dovolj, da bi jih zaščitila," je pojasnil Borovec ter sklenil, da je policija vnaprej obsojena na negativno oceno.

Minister ne namerava odstopiti Borovec je še dejal, da so zahteve po odstopu notranjega ministra Tomislava Karamarka zaradi dogodkov na splitskem shodu politično motivirane in da minister ne namerava odstopiti.