Nemško-turška kriza: Erjavčevi spremljajo in čakajo jesen

Zakaj mora Slovenijo nemško-turška kriza zanimati?

1. Nemčija je najpomembnejša trgovinska partnerica: Nemčija in Turčija sta s 36 milijardami evrov letne blagovne menjave pomembni trgovinski partnerici. Za primerjavo, blagovna menjava med država znaša toliko kot letni slovenski bruto domači proizvod (BDP). Nemčija pa je tudi najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, lani je blagovna menjava znašala 9,7 milijarde evrov (od tega izvoz 5,2 milijarde evrov). Ker izvoz v Nemčijo pomeni dobro petino vsega slovenskega izvoza (lani 24 milijard evrov), ki je gonilo slovenskega gospodarstva, je vsaka najmanjša destabilizacija nemškega gospodarstva lahko tveganje tudi za Slovenijo. Na drugi strani je trgovina s Turčijo lani znašala le 608 milijonov evrov (od tega izvoz 230 milijonov evrov).

2. Trenja med EU in Turčijo bi lahko ogrozila "dogovor o migracijah": gre za dogovor, v okviru katerega je EU Turčiji za zajezitev balkanske begunske poti, ki je tekla tudi čez Slovenijo, obljubila tri milijarde evrov. O tem je na majskem srečanju z nemškim zunanjim ministrom Sigmarjem Gabrielom razpravljal zunanji minister Karl Erjavec in pozneje po poročanju Dela dejal: "To pot nadzorujemo in za zdaj ni večjih težav, seveda pa nas skrbijo odnosi med EU in Turčijo, saj je prav dogovor s to državo zaustavil množični naval migrantov prek zahodnobalkanske poti."

Slovenija v pogovorih z obema stranema

Le dva meseca pred parlamentarnimi volitvami si nemška kanclerka Angela Merkel verjetno ne želi eskalacij v že dlje časa krhkih odnosih s Turčijo. Foto: Getty Images Trenja med Nemčijo in Turčijo se, kot smo pisali, dogajajo vse od lanskega poskusa državnega udara v Turčiji, poglobila pa so se sredi julija letos, ko je Turčija priprla nemškega državljana Petra Steudtnerja in še še pet zagovornikov človekovih pravic, med drugim švedskega državljana Alija Gharavija in direktorico turške sekcije Amnesty International Idil Eser. Kljub pozivom Nemčije in mednarodne skupnosti k izpustitvi so še danes v priporu.

Da si sprti strani vendarle ne želita večjih sporov, kaže dejstvo, da je Turčija seznam podjetij, ki naj bi bila povezana z domnevnim tvorcem državnega urada v Turčiji Fethullahom Gülenom in na katerem so se prvič pojavila nemška podjetja, pred dnevi umaknila in označila za napako.

Nemčija pa Turkom kljub temu napoveduje ekonomske sankcije, med drugim v obliki blokade orožarskih dobav. Posodobila je tudi varnostna opozorila za nemške državljane, ki potujejo v Turčijo ali tam poslujejo. 

Na slovenskem zunanjem ministrstvu pravijo, da zelo podrobno spremljajo dogajanje in ukrepe po lanskem poskusu državnega udara v Turčiji ter o tem redno razpravljajo s partnericami EU kot tudi s turško stranjo. "V pogovorih z zadnjo je slovenska stran med drugim poudarila pričakovanje, da bo Turčija sočasno ob reševanju zelo zahtevnih varnostnih izzivov, s katerimi se sooča, ostala zavezana mednarodnim demokratičnim standardom ter kot država kandidatka za članstvo v EU nadaljevala v smeri prilagajanja EU zakonodaji in standardom," pravijo na ministrstvu.

EU od spodletelega državnega udara julija lani opozarja na sporne poteze turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki so po mnenju Unije v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami. Foto: Reuters

O nemških predlogih jeseni

Diplomatski pingpong pa spremlja tudi pritisk na EU, to je Nemčija pozvala k zaostritvi politike do Turčije, k čemur že dlje časa pozivata tudi Avstrija in Evropski parlament.

Nemci predlagajo revizijo odobrenega evropskega financiranja Turčije ter zamrznitev 4,45 milijarde evrov, ki naj bi jih Unija v okviru pristopnih pogajanj za vstop v EU izplačala Turčiji do leta 2020. Evropska komisija je sicer do zdaj Turčiji izplačala le okrog 170 milijonov evrov.

Slovenija je precej zadržana do predloga Nemčije. "Pričakujemo, da bo Nemčija v zvezi z omenjeno pobudo državam članicam in institucijam EU podrobneje predstavila svoje predloge. Razprava v okviru EU na to temo naj bi bila predvidoma jeseni. Slovenija bo podrobno proučila nemške predloge," pravijo na ministrstvu Karla Erjavca.

Glede lanskega dogovora o migracijah med EU in Turčijo pa pravijo, da je nadaljnje izvajanje sklenjenega dogovora med EU in Turčijo za nas in za vso EU velikega pomena, zato si bo Slovenija prizadevala za nadaljnje obojestransko spoštovanje dogovora.

Za dialog in obojestransko spoštovanje dogovorov

Nemčija in Turčija morata odprta vprašanja reševati v konstruktivnem dialogu, dobri odnosi pa so interes vseh vpletenih, poudarjajo na ministrstvu.

Dobro sodelovanje na številnih področjih je v strateškem interesu vseh strani. Hkrati je EU jasno izrazila interes, da je Turčija stabilna, varna, gospodarsko uspešna in demokratična država. Na aprilskem neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU na Malti so si bile države članice enotne v mnenju, da je EU pripravljena nadaljevati dialog s Turčijo o nadaljnji poti, vključno s pristopnimi pogajanji, če bo Turčija izpolnjevala zadane kriterije, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, vladavine prava, demokracije in medijske svobode.