Nemčija, obljubljena dežela tudi za Slovence?

Nemčija je imela po zadnjih podatkih nemškega statističnega urada konec lanskega septembra dobrih 81,1 milijona prebivalcev. S tem se glede na prebivalstvo med državami članicami Evropske unije uvršča v sam vrh.

Prebivalstvo se iz leta v leto naglo povečuje, a ne na račun rodnosti, temveč priseljevanja. Od začetka leta 2011 se je namreč nemška populacija povečala za skoraj milijon – priseljencev je bilo takrat 6,2 milijona, lani jih je bilo že 7,4 milijona. Konec letošnjega leta bo glede na begunsko-migrantski val ta številka še znatno večja, po napovedih naj bi samo za azil letos zaprosilo 800 tisoč ljudi.

Kako je Nemčiji kljub mračni preteklosti uspelo postati obljubljena dežela Čeprav ni minilo še tako dolgo, odkar je bila Nemčija zaradi mračne zgodovine holokavsta na zelo slabem glasu, se je zdaj trend povsem obrnil. Nekdanja vojaška velesila je namreč uspela pridobiti sloves t. i. "mehke moči". Britanska revija Monocle jo je na svoji vsakoletni lestvici "držav mehke moči" leta 2013 uvrstila v sam vrh, leto kasneje na drugo mesto takoj za ZDA.

Termin "mehke moči" ameriškega politologa z Univerze na Harvardu Josepha Nye v nasprotju z vojaško močjo označuje gospodarsko, gastronomsko, kulturno, ideološko in tudi jezikovno privlačne države.

Glede Nemčije je dvom predvsem glede jezikovne privlačnosti. Nemščina namreč predvsem v primerjavi z angleščino in španščino stereotipno velja za neprivlačen, trd, grob jezik, ki se ga je težko naučiti. A tudi to se spreminja.

Sprechen Sie Deutsch?* Avtor publikacije Status nemškega jezika v svetu (The Status of the German Language in the World) Ulrich Ammon ugotavlja, da je nemščina v svetu vedno bolj priljubljen jezik.

Nemščina je med svetovnimi jeziki: - po številu ljudi, ki jim je materni jezik, na desetem mestu, - po številu ljudi, ki se učijo tega jezika, na četrtem mestu (za angleščino, kitajščino in francoščino), - po gospodarskem donosu, ki je ustvarjen s tem jezikom, na četrtem mestu (poleg Nemcev še Avstrijci, Belgijci, Luksemburžani, Švicarji ter prebivalci Liechtensteina in od drugje).

Po navedbah Ammona se nemščine danes uči približno 15,5 milijona ljudi po svetu, kar je štiri odstotke več kot pred petimi leti – običajno kot drugi ali tretji tuji jezik, le redko kot prvi.

Zanimanje narašča predvsem v Afriki, Aziji in vzhodni Evropi ter na Balkanu. Ključni interes je povečati karierne možnosti. Mnogi upajo na zaposlitev v Nemčiji, kjer je tuja delovna sila zaradi erozije domačega prebivalstva iz leta v leto bolj dobrodošla, navaja britanski tednik The Economist.

Slovenske sanje o obljubljeni deželi Zanimanje za učenje nemškega jezika raste tudi med Slovenci. Na jezikovnih šolah** po Sloveniji so učilnice na tečajih nemščine (večinoma začetnih) v zadnjih dveh, treh letih vedno bolj polne, zanimanje za znanje nemščine pa je marsikje že prekosilo zanimanje po tečajih angleščine.

"Povečano zanimanje za učenje nemščine se je začelo v naši mariborski enoti, verjetno zaradi bližine Avstrije in iskanja možnosti za delo čez mejo. Zdaj imamo vedno več tečajnikov nemščine tudi v Ljubljani in Kranju," navaja Beatrice Šlamberger iz jezikovne šole Berlitz. V Ljudski univerzi v Kranju so po navedbah Renate Dobnikar tečaji nemščine za polovico bolj zasedeni kot v letu 2011/2012.

Tečajniki se za učenje nemščine odločajo zaradi želje po boljši karieri, potrebe na trenutnem delovnem mestu ali zaradi selitve v tujino – teh je v zadnjih mesecih vedno več, ugotavlja Matija Kovač iz Jezikovne akademije.

V Nemčijo letos že 1.400 Slovencev To sicer dokazujejo tudi številke z ministrstva za notranje zadeve. Samo v letošnjih prvih osmih mesecih se je v Nemčijo za stalno odselilo 998 slovenskih državljanov, poleg tega pa še 401 začasno.

Glede na podatke o izselitvah je Nemčija tudi med Slovenci najbolj priljubljena država. Tja se jih je po letu 2008 odselilo že 9.769, največ 3.173 leta 2012. Na podlagi stalne odjave v tujino v Nemčiji trenutno prebiva 18.016 slovenskih državljanov, 14.462 pa jih ima javljen začasni odhod.

Država s 4,6-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti in 3.500 evri bruto povprečne mesečne plače je med Slovenci in drugimi tujci privlačna predvsem zaradi boljšega življenjskega standarda in prostih delovnih mest. V Nemčiji so sicer dobrodošli zdravstveni delavci in negovalci, tehnični profili, kot so varilci, ključavničarji, monterji, delavci v gradbeništvu ter elektrotehniki in elektroinštalaterji, pa tudi IT-strokovnjaki.