"Ne bi si upal napovedati, kdaj bo v Unijo vstopil še preostali Balkan"

Ciril Štokelj je bil nekaj časa eden najvišjih slovenskih funkcionarjev v evropskih institucijah. Zdaj je zadolžen za zunanje zadeve v evropskem parlamentu in pravi, da "se je mogoče širiti na samo eno državo, in tista država, ki bo izvedla reforme in ki bo pripravljena, bo tam."

Luknja v Evropi Zdaj na evropskem zemljevidu zeva luknja. Unija se konča s Hrvaško in se spet začne z Grčijo. Vmes je prostor zahodnega Balkana, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Črna gora, Makedonija, pa tudi Albanija. Hrvaška je bila prva izmed držav nekdanje Jugoslavije, ki je bila razdejana z vojno, zdaj pa je vstopila v Evropsko unijo. Unija z vstopom Hrvaške uresničuje svoj temeljni cilj, vzpostaviti strukture za mir na Balkanu, pravijo v Bruslju. "Gotovo bo tudi Srbija vstopila, saj že ima datum začetka pristopnih pogajanj," je prepričan Štokelj.

- Srbija je status kandidatke za vstop v Evropsko unijo dobila šele lani. Na junijskem srečanju v Bruslju je bilo določeno, da se lahko pogajanja o vstopu začnejo prihodnje leto, ker je Srbija privolila v normalizacijo odnosov s Kosovim.

- Bosna in Hercegovina. Pogajanja za vstop že potekajo. Bruselj skrbijo predvsem etnični spori, korupcija, organizirani kriminal in nestabilno politično okolje.

- Črna gora je pogajanja za vstop v Unijo začela junija lani. V Bruslju pravijo: "Podgorica mora okrepiti vladavino prava, opraviti z organiziranim kriminalom in korupcijo ter ljudem omogočiti svobodo izražanja.

- Makedonija je bila za kandidatko potrjena že davnega leta 2005. Zdaj ji predvsem spor z Grčijo zaradi imena onemogoča začetek pristopnih pogajanj.

Dolga pot v Bruselj "Širitev je še vedno ena izmed temeljnih prioritet Evropske unije," pravi Štokelj, kljub krizi. "Dobro, lahko se za zaradi zunanjih okoliščin nekoliko zavleče. Hrvaška je jasno pokazala, da se da sprejeti tudi eno samo članico". Torej da širitev ni nujna v paketu, kot smo v paketu desetih držav 2004 vstopili Slovenci.

Javna tajna je tudi, da je morala Hrvaška za svoj vstop narediti veliko več kot na primer Romunija in Bolgarija, navsezadnje tudi Slovenija. Da se je Bruselj iz slabih izkušenj nekaj naučil.

"Ne, ne bi si upal ugibati, kdaj bodo vstopile preostale države Balkana," pravi Štokelj. "Zelo različno je, saj veste, kako so država, družba, sindikati pripravljeni na izvrševanje reform, težko je napovedati datum, kdaj bi lahko kakšna država vstopila. Tudi Turčija se pogaja, pa ni še nihče napovedal datuma vstopa."