Sobota, 2. 3. 2024, 11.10
8 mesecev, 3 tedne
738. dan vojne v Ukrajini
Kako si je Putin leta 2022 predstavljal doseči mir? #vŽivo
Ruski predsednik Vladimir Putin je v preteklih tednih namignil, da je odprt za mirovna pogajanja z Ukrajino, a pod določenimi pogoji. Dokument iz aprila 2022, ki so ga sestavili ruski in ukrajinski pogajalci, kaže, kaj je imel Putin takrat v mislih. Pogajanja so propadla. hodni analitiki menijo, da se Kremelj po dveh letih spopadov še vedno drži svojega prvotnega cilja, in sicer Ukrajino spremeniti v "kastrirano" državo, ki je nemočna pred rusko vojaško močjo. Pogoji, ki jih Rusija postavlja zdaj, bodo verjetno še strožji, piše Wall Street Journal (WSJ).
21.09 Kako si je Putin leta 2022 predstavljal doseči mir?
19.06 V ruskih napadih na Harkov in Odeso najmanj deset mrtvih, med njimi dojenček
17.46 Berlin potrdil, da je bil pogovor častnikov o Ukrajini prestrežen
14.20 Švedska vse bližje članstvu v Natu
14.17 Rusi domnevno prisluškovali nemškim častnikom
12.04 V Sankt Peterburgu odjeknila močna eksplozija
11.22 Prihaja obsežna evropska pomoč s strelivom
11.15 Napadi ruskih brezpilotnih letal v Ukrajini zahtevali smrtni žrtvi
21.09 Kako si je Putin leta 2022 predstavljal doseči mir?
WSJ je pridobil vpogled v grobe obrise mirovnih pogajanj iz leta 2022 in navaja, da so si pogajalci na obeh straneh prizadevali končati konflikt tako, da bi Ukrajino spremenili v "trajno nevtralno državo, ki ne sodeluje v vojaških zavezništvih".
V skladu z dokumentom Ukrajina ne bi smela obnoviti svoje vojske s pomočjo Zahoda, Krim pa bi bil de facto pod nadzorom Rusije. Kijev danes vztraja pri umiku ruskih vojakov z ozemlja Ukrajine pred začetkom morebitnih pogajanj. Volodimir Zelenski meni, da bi morebitna prekinitev ognja dejansko omogočila Rusiji, da se ponovno oboroži, obnovi svoje sile in začne nove napade.
Vendar so bila leta 2022 stališča obeh strani različna. Dokument kaže, da so ruski in ukrajinski pogajalci v prvih tednih vojne razmišljali o različnih koncesijah. V osnutku pogodbe je zapisano, da si Ukrajina sicer lahko prizadeva za članstvo v Evropski uniji, vendar se ne bi smela pridružiti vojaškim zavezništvom, kot je Nato.
Na njenem ozemlju ne bi smelo biti tujega orožja, vojaške sile države pa bi bile zmanjšane na minimum. Med pogajanji je Rusija poskušala omejiti vse obrambne dejavnike Kijeva, od števila vojakov in tankov do največjega dosega ukrajinskih raket.
Osnutek vključuje prepoved tujega orožja, vključno s kakršnim koli raketnim orožjem. Moskva je želela ukrajinske oborožene sile omejiti na 85.000 vojakov in 342 tankov. Ukrajinski pogajalci so želeli 250.000 vojakov, 800 tankov in 1900 topniških orodij. Rusija je na drugi strani želela omejitev dosega ukrajinskih raket na 40 kilometrov.
Polotok Krim, ki ga je Rusija že okupirala, bi po dokumentu ostal pod vplivom Moskve in ne bi veljal za nevtralnega. Moskva se je zavzemala tudi za enakopravnost ruskega jezika z ukrajinskim v vladi in na sodiščih, a Kijev te klavzule ni podpisal. Dokument ni obravnaval prihodnosti delov vzhodne Ukrajine, ki jih je leta 2014 okupirala Rusija. To je bilo prepuščeno nadaljnjim pogajanjem.
Za osnutek mirovnega sporazuma naj bi jamčile tuje države, vključno z ZDA, Veliko Britanijo, Kitajsko, Francijo in Rusijo. V primeru kršitve sporazuma bi bile te države zadolžene za obrambo nevtralnosti Ukrajine. Po drugi strani pa bi morali garanti v času veljavnosti pogodbe odpovedati mednarodne pogodbe in sporazume, ki niso združljivi s trajno nevtralnostjo Ukrajine.
Mednarodna varnostna jamstva se ne bi nanašala na Krim in Sevastopol. Po prvem propadlem Putinovem poskusu prevzema nadzora nad Kijevom je dokument prinesel ruski načrt B – konec podpore Zahoda Ukrajini.
Med pogajanji aprila 2022 je veliko vprašanj ostalo nerešenih, na primer, kaj bi se zgodilo v primeru napada na Ukrajino. Rusija je želela, da se vse države poroki dogovorijo o odgovoru, kar pomeni, da prave reakcije ne bi bilo, če bi bila Rusija agresor. Ukrajinski pogajalci so želeli zapreti zračni prostor v primeru napada, a Rusija te klavzule ni odobrila. Pogajanja so bila prekinjena junija 2022.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je v začetku tega tedna ponudil za gostitelja novih pogajanj, vendar pa analitiki menijo, da velikih možnosti za obnovitev tovrstnih pogovorov v bližnji prihodnosti ni.
19.06 V ruskih napadih na Harkov in Odeso najmanj deset mrtvih, med njimi dojenček
The body of the three months old baby has been found.
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) March 2, 2024
This is the child who became the third victim of the strike on the high-rise residential building.
Rescuers are looking for 12 more people under the ruins, four of them children.
📷- State Emergency Service of Ukraine https://t.co/Blbw1l7HsT pic.twitter.com/BZeS0QWa2F
Preteklo noč je bilo v ukrajinskih regijah Harkov in Odesa po najnovejših podatkih ukrajinskih oblasti ubitih najmanj deset ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po napadih znova pozval zaveznice, naj Kijevu zagotovijo več sistemov zračne obrambe, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po navedbah predstavnikov pristaniškega mesta Odesa na jugu Ukrajine je bilo v napadu poškodovanih več stanovanjskih blokov in popolnoma uničena devetnadstropna stolpnica. Pri tem je po najnovejših podatkih umrlo sedem ljudi, med njimi trimesečni dojenček in dveletni otrok. Okoli deset ljudi po napadu pogrešajo, okoli sto reševalcev pa v ruševinah še vedno išče morebitne preživele.
V regiji Harkov na severovzhodu države blizu meje z Rusijo je bila v napadu iz zraka uničena hiša v vasi Veliki Burluk. Po napadu je v hiši izbruhnil požar, stanovalec, starejši moški, pa je umrl, je sporočila policija. O po eni smrtni žrtvi ruskih napadov poročajo tudi iz mesta Herson in regije Zaporožje.
17.46 Berlin potrdil, da je bil pogovor častnikov o Ukrajini prestrežen
Tajna videokonferenca nemške vojske o vojni v Ukrajini je bila prestrežena, je danes potrdila tiskovna predstavnica nemškega obrambnega ministrstva.
"Po naši oceni je bil pogovor znotraj oddelka zračnih sil prestrežen," je tiskovna predstavnica pojasnila za francosko tiskovno agencijo AFP. Dodala je, da za zdaj ne morejo z gotovostjo trditi, ali so bile v posneti ali prepisani različici, ki kroži po družbenih omrežjih, narejene kakršne koli spremembe.
14.20 Švedska vse bližje članstvu v Natu
Predsednik madžarskega parlamenta Laszlo Köver je podpisal ratifikacijo prošnje Švedske za članstvo v Natu, ki so jo poslanci potrdili 26. februarja, in jo posredoval uradu madžarskega predsednika Tamasa Sulyoka, so po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočili iz parlamenta v Budimpešti.
14.17 Rusi domnevno prisluškovali nemškim častnikom
Nemčija preiskuje domnevno prisluškovanje videokonferenci nemške vojske o Ukrajini, je v petek sporočilo obrambno ministrstvo. Pred tem je bil na družbenih omrežjih objavljen zvočni posnetek razprave nemških častnikov o namestitvi manevrirnih raket na Krimu. Pristnost posnetka so danes potrdili, nemški kancler pa je obljubil temeljito preiskavo.
"Preiskujemo, ali so bile komunikacije v sektorju zračnih sil prestrežene," je sporočila tiskovna predstavnica nemškega obrambnega ministrstva in pojasnila, da o vsebini domnevno prestreženega pogovora ne more povedati ničesar. Dodala je le, da je nemška protiobveščevalna služba že sprožila vse potrebne ukrepe.
Nemška tiskovna agencija dpa je danes izvedela, da so strokovnjaki potrdili pristnost 30-minutnega posnetka, ki ga je v petek objavila vodja ruske državne televizije RT Margarita Simonjan. Na njem visoki častniki nemških zračnih sil razpravljajo o napadu na polotok Krim oziroma o možnostih namestitve manevrirnih raket taurus nemške izdelave.
Teme pogovora vključujejo tudi usmerjanje raket na cilje, kot je most, ki prek Kerške ožine Krim povezuje z Rusijo, pa tudi uporabo raket, ki sta jih Kijevu zagotovili Francija in Velika Britanija. Na posnetku je tudi politično občutljiva omemba, da imajo Britanci "nekaj ljudi na terenu" v zvezi z namestitvijo njihovih manevrirnih raket Storm Shadow, ki so jih poslali v Ukrajino.
Za videokonferenco je nemška vojska namesto tajnega notranjega vojaškega omrežja uporabila platformo Webex, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je danes sporočila, da Rusija od Nemčije zahteva pojasnila. "Poskusi, da bi se izognili odgovorom na vprašanja, se bodo šteli za priznanje krivde," je dejala.
Nemški kancler Olaf Scholz je danes ob robu obiska v Vatikanu obljubil temeljito in hitro preiskavo objave posnetka razprave med častniki, ki jo je označil za zelo resno zadevo, poroča dpa.
Predsednica odbora za obrambo v bundestagu Marie-Agnes Strack-Zimmermann pa se je v odzivu za medijsko skupino Redaktionsnetzwerk Deutschland (RND) zavzela za izboljšanje varnosti in protiobveščevalne dejavnosti v Nemčiji, ki je na tem področju po njenih besedah očitno ranljiva.
Ukrajina Nemčijo sicer že dolgo prosi za dobavo raket taurus, ki lahko dosežejo tudi do 500 kilometrov oddaljene cilje. Nemški kancler Olaf Scholz je doslej to možnost zavračal, češ da bi to povzročilo le zaostritev konflikta.
12.04 V Sankt Peterburgu odjeknila močna eksplozija
V stanovanjski zgradbi v Sankt Peterburgu na zahodu Rusije je danes odjeknila močna eksplozija, v kateri je bilo ranjenih več ljudi. Po poročanju tamkajšnjih medijev je na zgradbo padel sestreljen ukrajinski brezpilotni letalnik, navajajo tuje tiskovne agencije.
Guverner Sankt Peterburga Aleksander Beglov je sporočil, da se je incident zgodil v četrti Krasnogvardejski na severovzhodu mesta. Dodal je, da ni smrtnih žrtev in da so stanovalce evakuirali. Vzroka eksplozije ni omenil.
Stanovalci so povedali, da so najprej slišali neobičajen zvok, nato pa eksplozijo, ki ji je sledil požar. Po poročanju ruskih medijev je na zgradbo padel sestreljen ukrajinski brezpilotni letalnik, ki je nameraval napasti bližnje skladišče goriva. Tam je nameščen tudi obrambni sistem proti dronom.
Po navedbah lokalnih oblasti je po eksploziji šest ljudi poiskalo zdravniško pomoč, 92-letno žensko pa so prepeljali v bolnišnico. Sankt Peterburg doslej ni bil pogosto tarča ukrajinskih napadov, je pa Kijev nedavno sporočil, da se doseg ukrajinskih dronov povečuje.
11.22 Prihaja obsežna evropska pomoč s strelivom
V nekaj tednih bi lahko Ukrajina prejela več sto tisoč nabojev topniškega streliva – zahvaljujoč evropski pobudi. Prve pošiljke naj bi prispele v naslednjih nekaj tednih, je za tiskovno agencijo Bloomberg povedal namestnik češkega obrambnega ministra Jan Jires med obiskom ameriške prestolnice Washington, D.C.
Kot vemo, ukrajinsko vojsko še zlasti zadnje čase pesti pomanjkanje streliva, predvsem za topništvo. To naj bi bil tudi razlog za zadnje ruske vojaške uspehe.
11.15 Napadi ruskih brezpilotnih letal v Ukrajini zahtevali smrtni žrtvi
Po navedbah predstavnikov pristaniškega mesta Odesa na jugu Ukrajine je bilo v napadu poškodovanih več stanovanjskih blokov. Ubit je bil mlajši moški, več ljudi, med njimi triletni otrok, pa je bilo ranjenih.
V regiji Harkov na severovzhodu države je bila v napadu iz zraka uničena hiša v vasi Veliki Burluk. Po napadu je v hiši izbruhnil požar, stanovalec, starejši moški, pa je umrl, je sporočila policija.
Oblasti mesta Harkov so sporočile, da je bilo v ločenem napadu z dronom uničenih več vozil in stanovanjskih stavb. O morebitnih žrtvah tega napada ne poročajo.
V regijah na vzhodu Ukrajine so medtem razglasili opozorilo pred zračnim napadom, saj so ukrajinske letalske sile opazile več skupin iranskih brezpilotnih letal, še poroča AFP.