Na Škotskem izbruhnila vojna izčrpavanja

Ko sta se pred dnevi na drugem televizijskem soočenju pomerila škotski premier in vodja zagovornikov škotske neodvisnosti Alex Salmond ter vodja tabora škotskih unionistov in nekdanji britanski finančni minister Alistair Darling, sta še najbolj spominjala na razdražljiva igralca golfa, ki kričita drug na drugega.

Vojna izčrpavanja z negotovim izidom Strasti so zdaj na vrhuncu. Zagovorniki unije z Anglijo vodijo, toda so zaskrbljeni, da bi se tik pred zdajci pojavil val zagovornikov neodvisne Škotske. Če bodo Škoti na referendumu 18. septembra rekli da, bo s tem konec 307-letne politične unije med Anglijo in Škotsko, piše britanski tednik The Economist, ki je zadnje tedne kampanje opisal kot vojno izčrpavanja.

Teme razprave med Salmondom in Darlingom niso bila splošna vprašanja, čeprav je Darling vedno, ko je le mogel, poudarjal nejasnosti glede valute, če bo šla Škotska po samostojni poti. Razprava o vsakodnevnih težavah Škotov Večina razprave se je namreč vrtela okoli konkretnih notranjepolitičnih vprašanj, kot sta zdravstveno varstvo in stanovanjska politika. Tekmovanje med dvema precej različnima videnjema prihodnosti Velike Britanije tako spominja na razpravo o javnih storitvah.

Podobna predreferendumska razprava, a z manj pomembnimi razpravljavci, je bila tudi v mestecu Dalkeith v bližini Edinburga. Zagovorniki in nasprotniki škotske neodvisnosti so se pomerili v nabito polni cerkvi, pred pisano zbrano množico, v kateri so bili tako najstniki kot upokojenci, tako ljudje, oblečeni v trenirke, kot tisti v oblekah in s kravatami.

Odločila bo pragmatična sredina Nasprotnik neodvisnosti je zbrane skušal odvrniti od glasovanja za neodvisnost s tem, da je govoril o tveganjih, ki jih prinaša neodvisnost. Ljudje so mu ploskali. Nato je zagovornik neodvisnosti zbranim tožil, da z nafto bogato Škotsko ropajo. Ljudje so spet ploskali. Veliko zbranih je navijalo za obe strani.

Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je tretjina Škotov za neodvisnost, tretjina pa je prepričana, da ni potrebe, da bi devolucija (tj. večanje škotske samouprave) šla še dlje, do kamor je prišla do zdaj. O referendumu bo odločila preostala tretjina – pragmatiki, ki bi radi večjo avtonomijo znotraj Velike Britanije.

Tudi unionisti obljubljajo večjo škotsko samoupravo Da bi tabora prejela glasove te tretjine, sta jo začela nagovarjati s temami, ki spadajo v t. i. maksimalno devolucijo – največjo mogočo samoupravo Škotske znotraj Velike Britanije (devo max). Škotski parlament bi z maksimalno devolucijo dobil nadzor nad vsem, razen nad obrambo in zunanjo politiko.

Tri glavne stranke, ki zagovarjajo britansko unijo – laburisti, liberalni demokrati in konservativci –, so objavile svoje predloge nadaljnje devolucije. Predlog, ki so ga junija objavili konservativci, je najbolj presenetljiv. Torijci, ki so dolgo stali na braniku političnega centralizma, Edinburgu zdaj ponujajo popoln nadzor nad dohodnino.

Neodvisna Škotska s funtom, članica EU in povezana s preostalo Veliko Britanijo Tudi zagovorniki neodvisnosti ne sedijo križem rok. Lani so objavili 670-stranski manifest, v katerem so zapisali, da bo lahko neodvisna Škotska še vedno uporabljala britanski funt, ostala članica EU in bila tesno povezana s preostalo Britanijo.

V prihodnjih treh tednih bodo aktivisti iz obeh taborov zatrjevali volivcem, da njihova različica oddaljevanja od Velike Britanije vsebuje tudi rešitve za vsakodnevne težave, s katerimi se spopadajo Škoti.

Škotski poreferendumski potres bo zamajal Camerona Zmaga zagovornikov neodvisne Škotske bo zatresla politična tla tudi zunaj škotskih meja. Sprožila bo zahteve po odstopu konservativnega premierja Davida Camerona, spremenila bo volilno aritmetiko in verjetno zato tudi izid naslednjih splošnih volitev prihodnje leto. Prav tako bo opogumila separatiste v Španiji, Belgiji in drugje.

Razlike med pristopi in poudarki v kampanji med zagovorniki in nasprotniki škotske samostojnosti se zdijo relativno skromne, toda razlika med da in ne na referendumu je ogromna.