Na Krimu so danes s proslavami obeležili prvo obletnico referenduma, ki je dva ni kasneje vodil do priključitve Rusiji, kot vrnitev v okrilje ruske domovine.
Zatrdili so, da polotok ne bo nikoli več del Ukrajine. EU je ponovila, da tega nelegalnega in nelegitimnega referenduma ne priznava in da bo še naprej obsojala priključitev Rusiji.
Rezultati naj bi bili prirejeni
Proruski separatisti na Krimu so 16. marca 2014 izvedli referendum o priključitvi Rusiji, kar je po podatkih tamkajšnjih oblasti podprlo 97 odstotkov prebivalcev tega polotoka v Črnem morju. Razen Rusije, ki je priključitev Krima formalno izvedla že dva dneva kasneje, referenduma zaradi neizpolnjevanja mednarodnih standardov ni priznal nihče. Rezultati naj bi bili namreč prirejeni, saj so ga bojkotirali Tatari, ki na Krimu predstavljajo skoraj četrtino od skupno 2,3 milijona prebivalcev.
Premier Krima Sergej Aksjonov, proti kateremu sta EU in ZDA uvedli sankcije, je ob obletnici v pogovoru za britanski BBC poudaril, da je bila priključitev Krima Rusiji "demokratično dejanje". "Nič se ne bi moglo zgoditi brez podpore lokalnega prebivalstva, zato to ni bilo dejanje agresije, ampak resnično demokratično dejanje," je dejal.
Aksjonov branil ravnanje Putina
Po njegovih besedah se je polotok s tem vrnil pod okrilje zgodovinske ruske domovine in ne bo nikoli več del Ukrajine. Branil je ravnanje ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da je bil postavljen pred izbiro - ali zaščititi prebivalstvo Krima ali ga prepustiti ukrajinskim nacionalistom. Enako je zatrdil tudi Putin v dokumentarnem filmu ruske državne televizije z naslovom Krim - Pot nazaj v domovino, ki so ga predvajali dan pred obletnico.
Ob obletnici so na Krimu začeli s slovesnostmi, ki bodo trajale vse do srede, dneva obletnice priključitvi Rusiji.
"Ukrajina, kri in vojna ali Rusija, mir in stabilnost"
Na slovesnosti v glavnem mestu polotoka Simferopol je Aksjonov izpostavil, da je bila pred letom dni izbira jasna - "Ukrajina, kri in vojna ali Rusija, mir in stabilnost". Putinu se je zahvalil za pogum in trdno politično voljo, da je priznal izid referenduma.
Putinov odposlanec za Krim Oleg Belavencev je na posebni seji krimskega parlamenta pozdravil zgodovinski referendum. Sejo, ki se je začela z rusko himno, je v živo prenašala ruska državna televizija. V vseh šolah na polotoku se je pouk začel z učno uro o "skupni usodi Rusije in Krima".
Referendum "nelegalen in nelegitimen"
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je medtem znova poudarila, da je bil referendum "nelegalen in nelegitimen" in da ga EU ne priznava. EU bo še naprej obsojala priključitev Krima Rusiji, ki pomeni kršitev mednarodnega prava, je zapisala v sporočilu za javnost in pozvala ostale članice ZN, naj je ne priznajo.
Izrazila je še zaskrbljenost zaradi položaja na Krimu, predvsem zaradi kopičenja orožja in vojaštva ter zaradi slabšanja stanja človekovih pravic, vključno z omejevanjem pravice do svobode govora in preganjanjem pripadnikov manjšin.
Merklova: Nemčija ne bo priznala odcepitve Krima
Tudi Nemčija ne bo priznala odcepitve Krima od Ukrajine, je dejala nemška kanclerka Angela Merkel po srečanju z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je bila na prvem uradnem obisku v Berlinu. Ponovila je, da je bil referendum o priključitvi Krima Rusiji v nasprotju z mednarodnim pravom in ocenila, da je bila s tem referendumom pod vprašaj postavljena evropska miroljubna ureditev.
EU je zaradi priključitve Krima lani uvedla sankcije proti določenim predstavnikom ruskih oblasti in lokalnih oblasti na Krimu, ki so omogočili to dejanje. Kasneje je zaradi poglabljanja krize še na vzhodu Ukrajine sankcije razširila še na gospodarskem področju. Sledili so tudi protiukrepi Rusije.
Po priključitvi Krima so namreč proruski separatisti sprožili konflikt še na vzhodu Ukrajine, kjer so razglasili neodvisnost v regijah Doneck in Lugansk. Konflikta je kljub dvema mirovnima dogovoroma iz Minska doslej zahteval že preko 6000 smrtnih žrtev in na tisoče beguncev. Na globalni ravni pa se je obudil duh hladne vojne.
4
