MZZ: Slovenija je zahtevala ustavitev sodnih procesov

V skladu s hrvaškim zakonom morata obe strani zahtevati mirovanje sodnega procesa, da to dejansko lahko nastopi. Odvetniki Ljubljanske banke morajo zahtevati mirovanje, kar zelo dobro vedo. Mi smo to naredili, medtem ko Slovenci niso. Spor je nastal zaradi tolmačenja zavez v zvezi z Ljubljansko banko. Slovenci trdijo, da se sodni procesi ne bi smeli nadaljevati, Hrvati pa odgovarjajo: Mi se držimo dogovora in pogodbe, Slovenci tega ne počnejo, piše hrvaški Jutarnji list.

Kdaj bodo Slovenci začeli spoštovati to, kar so podpisali, se, kot navaja Jutarnji list, sprašujejo na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve. Jutarnji list je sogovornika iz Zrinjevca vprašal, zakaj Slovenci tega niso naredili. "To je vprašanje za njih! Mi menimo, da se je treba držati dogovorov in pogodb. Sosedje Slovenci se temu vztrajno izmikajo in potem obtožujejo nas, da smo krivi, ker sodni postopki tečejo," je odgovoril sogovornik.

Izgubljeno s prevodom Slovensko zunanje ministrstvo odgovarja, da si angleško besedo "stay" iz memoranduma vsaka stran razlaga po svoje, Slovenija kot prekinitev sodnih postopkov do končne rešitve, Hrvati pa kot zastoj postopkov za od enega do dve leti. To priznava tudi Jutarnji list, ko piše, da so se dobrososedski odnosi tokrat izgubili v prevodu. Časnik dodaja, da so, kot trdi hrvaška vlada, že na prvem srečanju po podpisu memoranduma odvetniki za hrvaško stran dobili nalogo, da zahtevajo mirovanje sodnih procesov. Odvetniki Ljubljanske banke so zahtevali prekinitev spora, dodajajo, to pa so potrdili tudi na MZZ. Dodali so, da je slovenska stran svoj del izpolnila in dala tudi zeleno luč za vstop Hrvaške v EU.

"Slovenija je svoje obveznosti že izpolnila" Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je sporočilo, da je Hrvaška izigrala dogovor, ker ni izpolnila zavez iz memoranduma z Mokric, ki sta ga 11. marca letos podpisala hrvaški premier Zoran Milanović in njegov takratni slovenski kolega Janez Janša. "Tožbe proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki, ki se nadaljujejo pred hrvaškimi sodišči, so v nasprotju z vsebino memoranduma in voljo pogodbenih strank. V nasprotju s Hrvaško je Slovenija svoje obveze iz memoranduma že izpolnila," so zapisali na veleposlaništvu. Hkrati so, tako kot pred tem že slovenski zunanji minister Karl Erjavec, opozorili, da je memorandum mednarodni dogovor in da se vprašanje deviznih varčevalcev Ljubljanske banke ne more reševati pred hrvaškimi sodišči, temveč v okviru vprašanja nasledstva.

Na MZZ najnovejši zaplet komentirajo z besedami, da to ni nič novega, saj se je že večkrat zgodilo, da se Hrvaška ni držala dogovorjenega. Poudarjajo, da je slovenska stran naredila tisto, za kar se je obvezala.

Sodnik: Memorandum ni mednarodna pogodba Nov zaplet pri reševanju spora o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB je nastal, potem ko je zagrebško občinsko sodišče oktobra odločilo, da bo nadaljevalo postopek v eni izmed tožb Privredne banke Zagreb proti LB in NLB ne glede na določila memoranduma. Sodnik je presodil, da ni zakonskih možnosti za mirovanje postopka, kot je predlagala hrvaška stran, niti za ustavitev postopka, kot vztrajata slovenski banki. Menil je tudi, da memorandum z Mokric ni mednarodna pogodba, zato spor obravnava na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku.

Na MZZ pojasnjujejo, da sodnik memoranduma kot mednarodne pogodbe ne priznava, ker ga ni ratificiral sabor, ob tem pa v Mladiki pojasnjujejo, da sta memorandum na Mokricah podpisala predsednika vlad, vladi pa sta memorandum potrdili. V Sloveniji je memorandum ratificirala vlada z uredbo, pravijo in dodajajo, da v memorandumu jasno piše, da začne veljati, ko si državi po diplomatski poti izmenjata obvestila o koncu notranjepravnih postopkov. Hrvaška je o tem obvestila Slovenijo.