V Auschwitzu v znamenju pozivov, da se to ne sme nikoli ponoviti #video

Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je bil častni pokrovitelj dogodka, je pred slovesnostjo v spremstvu preživelih iz Auschwitza zjutraj pred tako imenovanim zidom smrti, kjer so nacisti ustrelili več tisoč ljudi, položil venec in šel skozi vrata taborišča z zloglasnim napisom Delo osvobaja (Arbeit macht frei), poroča STA.

Na spominski slovesnosti je Duda pozval k ohranitvi spomina na grozote, ki so se dogajale v taborišču, da bi tako preprečili ponovitev zgodovine. V imenu Poljske je ponovil zavezo, da bo ta država negovala spomin in varovala resnico o tem, kaj se je dogajalo v Auschwitzu, ki je danes na ozemlju Poljske. Prisotne na slovesnosti je poljski predsednik pozval, naj se pred poslednjimi preživelimi in očividci obvežejo, da bodo "sporočilo in opozorilo s tega kraja prenesli v prihodnost".

Skupek nacionalističnega razmišljanja, rasnega sovraštva in nacionalne blaznosti

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je po poročanju STA danes poudaril, da umori nacistov v Auschwitzu obvezujejo Nemčijo, da se zoperstavi vsem oblikam novega antisemitizma. Med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča je še dejal, da ne bi smeli govoriti samo o preteklosti, pač pa jo razumeti tudi kot trajno odgovornost za "obrambo začetkov, tudi v naši deželi".

"Danes so drugačni časi, besede so druge, dejanja so drugačna, a včasih, ko pogledamo na te čase, imamo vtis, da je zlo še vedno tukaj," je dejal Steinmeier. Dejal je še, da je Auschwitz skupek nacionalističnega razmišljanja, rasnega sovraštva in nacionalne blaznosti.

Pahor: Skupaj z drugimi se bomo borili, da takih grozot ne bo nikoli več

Spominske slovesnosti se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je tudi položil svečo v spomin žrtvam k spominski plošči, ki ima od leta 2008 napis tudi v slovenščini. Tudi letos so bile v uradni delegaciji nekdanje interniranke Sonja Vrščaj, Elizabeta Kumar Maurič, Marija Frlan in Lidija Rijavec Simčič. Ukradene otroke v delegaciji je zastopal Janez Deželak.

Pahor je v izjavi za medije poudaril, da je "naša moralna dolžnost, da nikoli ne pozabimo in s tem prispevamo k temu, da po mirni poti rešimo vse probleme človeštva".

"Skupaj z drugimi, miroljubnimi ljudmi povsod po svetu se bomo borili, da takih grozot ne bo nikoli več. Nikoli več," je zaključil predsednik Pahor.

Kumar Mauričeva je izrazila zadoščenje, da spomin na dogodke izpred osemdesetih let ne živi le v njih, temveč so spomine na najhujši zločin v drugi svetovni vojni prevzeli tudi mladi rodovi.

Na vprašanja mladih o tem, kako so taboriščniki preživeli, Vrščajeva odgovarja: "Ker smo imeli tako radi našo domovino, naš narod, jezik. Naše trpljenje je bil del naše borbe za svobodo. Mladim pravim - imejte radi domovino, tako kot smo jo imeli mi radi. Nikoli nismo rekli, če pridemo domov, ampak, ko pridemo domov."

Frlanova, ki prav danes praznuje 100 let, je zaključila z besedami "mladim v opomin, starejšim v spomin". Predsednik Pahor ji je v čast visokega jubileja podaril šopek in upodobljeno štiriperesno deteljico za srečo z besedami: "Toliko ste je dali nam, da si jo tudi vi zaslužite. Vse najboljše, gospa Frlan."

Številne prireditve ob svetovnem dnevu spomina na holokavst so bile tudi v Sloveniji.