Sobota, 10. 5. 2025, 15.11
55 minut
Koalicija voljnih za brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Voditelji t.i. koalicije voljnih so na današnjem srečanju podprli predlog za popolno in brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja v Ukrajini. Če Rusija prekinitve ognja ne bo spoštovala, so pripravljeni uvesti dodatne sankcije proti Moskvi, so sporočili po pogovorih. Ukrajina je omenila možnost prekinitve ognja že od ponedeljka.
"Ukrajina in zavezniki so pripravljeni na popolno, brezpogojno prekinitev ognja na kopnem, v zraku in na morju za najmanj 30 dni od ponedeljka," je zapisal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha na družbenem omrežju X. "Če se bo Rusija strinjala in bo zagotovljeno učinkovito spremljanje, lahko trajna prekinitev ognja in ukrepi za krepitev zaupanja pripravijo pot za mirovna pogajanja," je dodal.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po pogovorih na družbenem omrežju X zapisala, da je treba prekinitev ognja izvajati brez predpogojev, da bi pripravili teren za mirovna pogajanja. "Žogica je zdaj na strani Rusije," je poudarila.
Dodala je, da so v koaliciji voljnih pripravljeni ohraniti močan pritisk na Rusijo in uvesti nadaljnje sankcije v primeru kršitve prekinitve ognja.
"Naš cilj je jasen: pravičen in trajen mir za Ukrajino, ki je bistvenega pomena za varnost in stabilnost na naši celini," je še zapisala predsednica Evropske komisije.
Podobno je na X sporočil tudi britanski premier Keir Starmer, ki se je skupaj z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in poljski premierjem Donaldom Tuskom srečanja voditeljev koalicije voljnih udeležil v Kijevu.
"Rusija mora privoliti v polno in brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja, da bi ustvarili prostor za pravičen in trajen mir v Ukrajini," je zapisal. Vsak korak v tej smeri je po njegovih besedah korak k varnosti in blaginji v Združenem kraljestvu.
"Od Nove Zelandije in Avstralije do Kanade ter evropskih držav se je združila koalicija pripravljenih pomagati Ukrajini, da se brani in si prizadeva za mir," pa je poudaril predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Na omrežju X je dodal, da njihova zavezanost podpori Ukrajini ostaja neomajna in da bodo še naprej uporabljali instrumente EU za prihodnja vojaška in varnostna jamstva.
Skupen pritisk na Rusijo
Koalicija voljnih je bila na pobudo Francije in Velike Britanije oblikovana z namenom priprave načrta za podporo Ukrajini.
Starmer, Macron, Merz in Tusk so se o prekinitvi ognja v Ukrajini po srečanju koalicije voljnih po telefonu pogovarjali tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta je po četrtkovem telefonskem pogovoru z Zelenskim ob pozivu k 30-dnevni brezpogojni prekinitvi ognja državama zagrozil s sankcijami, če je ne bi spoštovali.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer v danes objavljenem ekskluzivnem intervjuju za ameriško televizijo ABC News kot pogoj za prekinitev ognja omenil ustavitev evropskih in ameriških dobav orožja Ukrajini. Moskva se namreč boji, da bi Kijev prekinitev ognja izkoristil za nadaljevanje popolne mobilizacije, urjenje novega vojaškega osebja in počitek obstoječega.
Macron Rusiji zagrozil s strožjimi sankcijami
Macron je na vlaku za Kijev v pogovoru za francosko televizijo TF1 ponovil grožnjo z novimi, strožjimi sankcijami proti Rusiji, če bo zavrnila prekinitev ognja. Pozval je tudi k neposrednim pogovorom med Ukrajino in Rusijo v primeru 30-dnevnega premirja ter izrazil pripravljenost Francije pomagati pri tem.
Tudi nemški kancler Merz je posvaril pred daljnosežnimi posledicami za Rusijo, če bo zavrnila 30-dnevno prekinitev ognja v Ukrajini in poznejša mirovna pogajanja. "Takrat bodo sankcije močno poostrene, Ukrajina pa bo dobila še dodatno obsežno pomoč. V vsakem primeru politično, finančno, pa tudi vojaško," je v Kijevu dejal za nemški časnik Bild.
Moskva zahteva ustavitev dobav orožja Kijevu pred dogovorom o prekinitvi ognja
ZDA in EU morata ustaviti dobavo orožja Kijevu pred dogovorom Rusije in Ukrajine o daljši prekinitvi ognja, pa je v danes objavljenem ekskluzivnem intervjuju za ameriško televizijo ABC News dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. To je dejal med pozivi ZDA in Ukrajine k 30-dnevni prekinitvi ognja.
"V nasprotnem primeru bo to prednost za Ukrajino," je dejal, saj bi Kijev po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina prekinitev ognja izkoristil za "nadaljevanje popolne mobilizacije" in bi na frontno črto pripeljal nove enote. Izkoristil bi jo za urjenje novega vojaškega osebja in počitek obstoječega, je dejal Peskov.
"Zakaj bi ji dali takšno prednost," je vprašal in Ukrajino obtožil, da je ona tista, ki ni pripravljena na takojšnja pogajanja o prekinitvi ognja. Zanikal je, da bi bil Putin tisti, ki zavlačuje.
Po njegovih besedah si Putin prizadeva za rešitev problema po mirni in diplomatski poti. "Ker pa nimamo na voljo mirnih in demokratičnih sredstev, moramo nadaljevati vojaško operacijo," je po navedbah na spletni strani ABC News dejal Peskov.
Povedal je tudi, da Putin upa, da bo Trump uporabil svoj vpliv na Kijev in pomagal zagotoviti "nekoliko več prožnosti in politične volje Kijeva" za pogajanja.
Moskva je doslej že večkrat zavrnila pozive Kijeva k 30-dnevni prekinitvi ognja in je enostransko razglasila le dve krajši. Dvodnevno prekinitev ognja je razglasila ob veliki noči, tridnevno pa od četrtka ob praznovanju dneva zmage in 80. obletnici konca druge svetovne vojne.
Pozivom Kijeva se je pridružil tudi Trump. Po četrtkovem telefonskem pogovoru z Zelenskim je ob pozivu k 30-dnevni brezpogojni prekinitvi ognja državama zagrozil s sankcijami, če je ne bi spoštovali.
