Torek, 26. 5. 2026, 17.32
1 mesec, 3 tedne
Vojna v Ukrajini
Putin novim vojaškim rekrutom ponuja odpis dolgov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
Od začetka konflikta si Moskva z različnimi ukrepi prizadeva za novačenje ljudi v vojsko.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek podpisal odlok, s katerim bodo novim vojaškim rekrutom odpisali dolgove v višini do deset milijonov rubljev oziroma okoli 120 tisoč evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za nov ukrep ruskih oblasti za pridobivanje vojakov za vojno v Ukrajini. Medtem ruske sile še naprej napadajo Ukrajino. Minulo noč je zračni napad zahteval najmanj eno življenje, 15 ljudi pa je bilo poškodovanih, so sporočile ukrajinske oblasti.
16.10 Von der Leyen Rusiji očitala poskus destabilizacije evropskih demokracij
15.20 EU po pozivu diplomatom k umiku iz Kijeva poklicala na pogovor začasnega vodjo ruskega veleposlaništva
14.55 Ruskega metropolita izpustili iz pripora na Češkem
12.15 Putin novim vojaškim rekrutom ponuja odpis dolgov
9.48 Ruski napadi na Ukrajino zahtevali žrtve
8.39 Rubio: ZDA še vedno pripravljene posredovati med Rusijo in Ukrajino
16.10 Von der Leyen Rusiji očitala poskus destabilizacije evropskih demokracij
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes med obiskom v Litvi očitala Rusiji, da skuša destabilizirati evropske demokracije s sprožitvijo nedavne serije preplahov zaradi dronov v baltskih državah. Ob tem je priznala, da je niz opozoril pred zračnimi napadi v zadnjih tednih razkril ranljivosti v obrambi celine.
Von der Leyen je na obisku v litovski prestolnici, potem ko so se prejšnji teden v Vilniusu oglasile sirene, prebivalce pa so pozvali, naj se zatečejo v zaklonišča. To je bilo prvo tovrstno opozorilo v Litvi od začetka ruske invazije v Ukrajini pred štirimi leti. V sosednji Estoniji pa so pred tednom dni prvič sestrelili dron.
"Prebivalci baltskih držav doživljajo tisto, za kar so mnogi menili, da sodi v neko drugo dobo," je von der Leyen dejala na novinarski konferenci s predsedniki Litve, Latvije in Estonije. "To niso osamljeni incidenti. Gre za namerno strategijo Rusije, ki poskuša destabilizirati naše demokratične družbe," je poudarila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Dodala je, da Moskva pri tem ni uspešna.
Priznala je še, da so incidenti razkrili ranljivosti v obrambi Evrope, in opozorila, da bi Moskva to taktiko lahko razširila na zahod. "Kar doživljate danes, bi lahko jutri doživela preostala Evropa," je dejala.
V zadnjih mesecih so v baltskih državah opozorila pred zračnimi napodi vse pogostejša, saj je Ukrajina okrepila napade na ruske cilje v regiji Sankt Peterburg, ki je blizu Estonije in Finske.
15.20 EU po pozivu diplomatom k umiku iz Kijeva poklicala na pogovor začasnega vodjo ruskega veleposlaništva
EU je poklicala na pogovor začasnega odpravnika poslov ruskega veleposlanika v Bruslju, potem ko je Moskva ob grožnji z napadom na Kijev pozvala tuje diplomate, naj zapustijo mesto. Grožnje tujim državljanom in diplomatom so nesprejemljivo zaostrovanje razmer, je danes sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper.
Kot je še zapisala na družbenem omrežju X, je Bruselj v pogovoru pozval Moskvo k prenehanju napadov na civiliste ter k začetku mirovnih pogovorov, ki naj se začnejo s popolno in brezpogojno prekinitvijo ognja.
Diplomatska misija EU v Ukrajini bo ostala v Kijevu, je dodala Hipper.
Rusija je v ponedeljek, dan po enem največjih napadov na ukrajinsko prestolnico od začetka vojne, zagrozila z novim obsežnim bombardiranjem Kijeva. Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo tuje diplomate, naj čim prej zapustijo Kijev, saj da bo ruska vojska sistematično napadala vojaške objekte in "poveljniške centre" v mestu.
Po podatkih ukrajinske vojske je Rusija minuli konec tedna območje Kijeva napadla s 600 droni in 90 raketami. Pri tem so bili poškodovani stanovanjski objekti, podjetja, objekt za oskrbo z vodo in muzeji. Rusko ministrstvo za obrambo je potrdilo, da so v napadih uporabili tudi raketo srednjega dosega orešnik.
Ukrajinske oblasti so poročale o dveh smrtnih žrtvah v okolici Kijeva, predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da je bilo ranjenih 87 ljudi, med njimi trije mladoletniki.
14.55 Ruskega metropolita izpustili iz pripora na Češkem
Rusko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov v Moskvi in zahtevalo, da iz pripora na Češkem izpustijo metropolita ruske pravoslavne cerkve Hilariona, ki ga je v nedeljo policija pridržala zaradi suma posedovanja drog. Metropolita naj bi nato danes brez obtožb izpustili iz pripora.
Češka policija je metropolita pridržala v nedeljo zvečer, potem ko je v prtljažniku njegovega avtomobila našla širi posode z "belo snovjo". Metropolit je zanikal, da bi šlo za prepovedano drogo.
Češki center za boj proti drogam je takrat sporočil, da so ga na cesti blizu znanega zdraviliškega mesta Karlovy Vary ustavili po prejemu anonimne prijave o domnevnem prevozu narkotičnih in psihotropnih snovi. Policija, ki sicer ni razkrila identitete pridržanega, pa je dejala, da potekajo zaslišanja in da nikogar še niso obtožili.
Rusko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so v pogovoru s češkim odpravnikom poslov Janom Ondejkom protestirali zaradi njegovega pridržanja. Zahtevali so, da ga takoj in brezpogojno izpustijo ter da "končaj" preganjanje predstavnikov Ruske pravoslavne cerkve na Češkem". Kot "nesmiselne in popolnoma neutemeljene" so obsodili obtožbe o posedovanju prepovedanih drog, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju ruskega neodvisnega medija v angleškem jeziku Moscow Times so predstavniki metropolita na družbenem omrežju Telegram kasneje danes sporočili, da je policija Hilariona in njegovega šoferja izpustila brez obtožb. Laboratorijski testi so namreč potrdili, da snov, ki so jo našli v avtomobilu, ni na seznamu prepovedanih.
12.15 Putin novim vojaškim rekrutom ponuja odpis dolgov
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek podpisal odlok, s katerim bodo novim vojaškim rekrutom odpisali dolgove v višini do deset milijonov rubljev oziroma do okoli 120 tisoč evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za nov ukrep ruskih oblasti za pridobivanje vojakov za vojno v Ukrajini.
Odlok ruskim državljanom, ki so po 1. maju podpisali pogodbo z vojsko, in njihovim zakoncem omogoča odpis obstoječih dolgov. Pogodba mora biti sklenjena za najmanj eno leto in mora biti namenjena "izpolnjevanju nalog posebne vojaške operacije".
Rusija svojo invazijo na Ukrajino, ki jo je sprožila februarja 2022, predstavlja kot posebno vojaško operacijo. Njeno gospodarstvo je že več let v vojnem stanju, pri čemer imajo potrebe vojske prednost pred drugimi sektorji.
Od začetka konflikta si Moskva z različnimi ukrepi prizadeva za novačenje ljudi v vojsko. Med drugim jim za sodelovanje v vojni ponuja visoke plače, Putin pa se zavzema tudi za izboljšanje socialnega položaja vojnih veteranov, poroča AFP.
9.48 Ruski napadi na Ukrajino zahtevali žrtve
Siloviti ruski zračni napadi na Ukrajino so preteklo noč zahtevali najmanj eno življenje, 15 ljudi pa je bilo poškodovanih, so sporočile ukrajinske oblasti.
V pristaniškem mestu Odesa je bil v ruskih napadih uničen del infrastrukture, ubita je bila ena oseba, tri pa ranjene, je sporočil vodja lokalne vojaške uprave Sergij Lisak na družbenem omrežju Telegram.
V regiji Doneck pa je bilo po navedbah guvernerja Vadima Filaškina v napadu z vodenimi bombami na mesto Kramatorsk poškodovanih 12 ljudi. Po podatkih lokalnih oblasti je to bil v ponedeljek že tretji večji napad na mesto, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojna od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 poteka že več kot štiri leta. Mirovna pogajanja so medtem zastala, saj so ZDA, ki v njih posredujejo, pozornost usmerile zlasti na Bližnji vzhod, kjer še naprej vodijo vojno proti Iranu.
8.39 Rubio: ZDA še vedno pripravljene posredovati med Rusijo in Ukrajino
Washington je še vedno pripravljen posredovati v pogajanjih med Rusijo in Ukrajino, je danes po telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom povedal ameriški državni sekretar Marco Rubio.
"Vsakič, ko vidimo te obsežne napade z ene ali druge strani, se spomnimo, zakaj je to grozna vojna, ki traja že dlje kot druga svetovna vojna, in zakaj se mora končati," je Rubio dejal v izjavah za medije med uradnim obiskom v Indiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"ZDA so pripravljene storiti vse, kar je v naši moči, da bi pripomogle h končanju te vojne, in upajmo, da se bo ponudila priložnost za to," je dodal.
Izjava sledi njegovemu ponedeljkovemu pogovoru z Lavrovom, pa tudi okrepljenim ruskim napadom in opozorilom Moskve, da namerava izvajati nove napade na Kijev, vključno s sistematičnimi napadi na centre odločanja.
Nov val napadov na Ukrajino
Ruske sile so pred tem konec tedna izvedle nov val napadov na Ukrajino, tudi s hipersonično raketo orešnik, potem ko je v ukrajinskem napadu na šolsko poslopje v okupirani regiji Lugansk v petek umrlo 21 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je vojski odredil, naj se odločno odzove.
Moskva je ob tem pozvala k umiku tujih diplomatov iz Kijeva, kar je v pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem poudaril tudi Lavrov.
Rubio je potrdil, da je Rusija poziv k umiku osebja izdala vsem veleposlaništvom v Kijevu, ne le ameriškemu. Opozorilo, ki ni prvo tovrstno, so na veleposlaništvih zahodnih držav po navedbah AFP večinoma prezrli, češ da gre za prazne grožnje.
Kljub ameriški pobudi za posredovanje v konfliktu se zdi, da vojna med Rusijo in Ukrajino ni nič bližje koncu. Pogajanja so v zadnjih mesecih zastala, Washington pa je svojo pozornost usmeril zlasti na Bližnji vzhod, kjer še naprej vodi vojno proti Iranu.
