Maročani plebiscitno podprli novo ustavo

Kot je v noči na soboto sporočil notranji minister Talb Čerkavi, je spremembe ustave podprlo kar 98 odstotkov volivcev.

Podpora je še posebej močna med mladimi

Kot je še povedal minister, je referendum potekal mirno, v normalnih okoliščinah. Ljudje pa so tudi z veliko udeležbo pokazali odnos, ki ga imajo do predlaganih ustavnih sprememb, je dejal. Podpora naj bi bila še posebej močna med mladimi; kar 30 odstotkov volivcev je bilo mlajših od 35 let, je še povedal minister.

Referenduma se je po ministrovih navedbah udeležilo okoli 73 odstotkov volilnih upravičencev. Za zdaj pa so prešteli glasove s 94 odstotkov volišč, kar pomeni, da se rezultat ne bo več bistveno spremenil, je še povedal minister.

Spremembo ustave je predlagal kralj Mohamed VI. v luči prodemokratičnih protestov, ki so v zadnjih mesecih zajeli arabski svet, organizirali pa so jih tudi v Maroku. Predlog sprememb je predstavil pred dvema tednoma, volivci pa so jih nato potrdili še na referendumu v petek.

Kralj še vedno ostaja "nedotakljiv"

Maroški kralj sicer ostaja uradni voditelj države. Odpravlja se mu "svet" status, a še vedno ostaja "nedotakljiv". Ne bo pa mogel več svobodno izbirati predsednika vlade, ampak ga bo moral imenovati iz stranke, ki bo na volitvah zbrala največ sedežev.

Premier bo prejel pooblastila, ki jih doslej ni imel

Premier pa bo prejel nova pooblastila, ki jih doslej ni imel. Tako bo on tisti, ki bo lahko odstavljal ministre, predlagal kralju imenovanje veleposlanikov ali pa direktorjev javnih podjetij.

Varnostna politika bo odslej v rokah posebnega sveta, ki ga bo sicer vodil kralj, a bodo v njem morali sedeti tudi premier, predsednika obeh domov parlamenta in predsednik vrhovnega sodišča. Tako kralj ne bo mogel več samostojno sprejemati odločitev na tem področju, kot na primer razglasiti vojno ali pa se odločiti za zaostritev diplomatskih odnosov s kako državo.

Kralj bo uradno še vedno najvišja sodna instanca

Nova ustava poskuša vzpostaviti tudi ločitev med sodno in izvršno oblastjo. Kralj bo sicer uradno še vedno najvišja sodna instanca v državi, a bo moral zdaj to nalogo poveriti predsedniku vrhovnega sodišča namesto pravosodnemu ministru.

Ustava poleg tega na enako raven z arabščino postavlja jezik amazigh, ki ga govorijo berberi. Jezik, ki ga govori dobrih osem od 31 milijonov prebivalcev Maroka, bo tako zdaj tudi uradni jezik v državi.

Predlog ustave je oblikovala posebna ustavna komisija, ki so jo vzpostavile stranke, sindikati, nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe. To bo torej prva ustava Maroka, ki jo je ustvarilo ljudstvo, je pred dvema tednoma ob predstavitvi dejal Mohamed VI.